Oskarjeva Kitajska

kmalu sledili trgovci in začela se je Svilena cesta. Sprva so Kitajci menjavali svilo za konje. Pozneje so po njej potovale materialne in kulturne dobrine, religije in ideje, znanje in tehnološke novosti, vojske in misijonarji, pustolovci in ubežniki, celo bolezni. Svilena cesta je krovni pojem za številne poti tako po kopnem kot po morju. Ko je v srednjem veku plovba nadvladala transport po kopnem, so kopenske poti Svilene ceste hitro zamrle. MESTNO OBZIDJE: Obstoječe obzidje so zgradili okoli leta 1370, v času dinastije Ming. Je najstarejše v celoti ohranjeno mestno obzidje na Kitajskem. Mingovsko obzidje je precej manjše, kot so bila obzidja v preteklosti, saj obkroža 12 km². V času dinastije Han je obzidje obkrožalo 36 km² veliko mesto, v času dinastije Tang pa kar 84 km². Današnji zid je dolg 14 km, v višino meri 12 m. Ima 4 glavne vhode z dvojnimi obrambnimi stolpi. Vsak del obzidja varuje druga mitološka žival: južni del obzidja varuje rdeči feniks, vzhodni del zmaj, severni del pol želva pol zmaj in zahodni del beli tiger. Samo obzidje pa varuje vodni jarek. VELIKA GOSJA PAGODA (Dayan ta): Prvotno pagodo so zgradili leta 652, imela je pet nadstropij. Hranila je budistične sutre in kipce, ki jih je prinesel kitajski budistični menih Xuangzang s svojega potovanja v Indijo. Ob pagodi mu je cesar zgradil samostan in tempelj, ki je postal prevajalsko središče budističnih svetih besedil. Njegovo življenje je obeleženo v Potovanju na zahod, znanem kitajskem literarnem delu. Zaradi nepravilne konstrukcije se je prvotna pagoda zrušila in cesarica Wu Zetian je leta 704 dala postaviti novo, deset nadstropij visoko pagodo. To je delno porušil močan potres v 16. stoletju. Pagodo so potem večkrat obnavljali. Danes ima sedem nadstropij in meri 64 m. VELIKA MOŠEJA: To je največja in ena najstarejših mošej na Kitajskem. Stoji v muslimanski četrti v bližini Stolpa z bobnom, okoli nje je zrasel bazar. V Xi'anu živi 30.000 pripadnikov manjšine Hui , kitajskih muslimanov. Velika mošeja je bila prvotno zgrajena v 8. stoletju, v času dinastije Tang, potem večkrat obnovljena. Je še danes dejavna. Najbolj zanimiva je njena arhitektura. Ima popolnoma kitajsko tempeljsko arhitekturo s številnimi dvorišči, paviljoni, vrtovi, zasloni proti zlim duhovom, kitajskimi strehami s podobami živali na zavihkih itd. Edina razlika je, da je celotni kompleks obrnjen proti zahodu namesto proti jugu, saj morajo biti verniki med molitvijo obrnjeni v smeri proti Meki. Molilna dvorana po notranjosti spominja na arabsko arhitekturo, okrašena je z arabsko kaligrafijo.

43