Oskarjeva Kitajska

KITAJSKA VERSTVA Verstva na Kitajskem so nekaj posebnega, ker so se razvijala v osami, zato imajo povsem drugačne lastnosti od drugih verstev. Konfucianizem in taoizem sta se razvila še preden je prišlo do pomembnega stika s preostalim svetom. Velika kitajska verstva so vedno vplivala druga na drugo. Budizem je imel izjemen vpliv na konfucianizem in taoizem, oba sta sprejela precej budističnih prvin. V času dinastije Ming (1369-1644) je prišlo do navzkrižnega oplajanja med verstvi. Veliki misleci so skušali uskladiti vsa tri verstva v tipični kitajski sinkretizem. Še danes je večina vernih Kitajcev mešanica vseh treh verstev. KONFUCIANIZEM Ime konfucianizem so skovali jezuitski misijonarji v 17. stoletju, kitajsko ime je ju , kar pomeni učenjaki. Gre za etični nauk o odnosih med ljudmi. Postal je temelj državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Njegov utemeljitelj je bil Konfucij , pomembna sta bila še Mencij (371-289 pr. n. št.) in Xunzi (298-238 pr. n. št.). KONFUCIJ (551-479 pr. n. št.) je bil uradnik s slabo kariero. Pri petdesetih letih je ob sebi zbral kopico učencev, z njimi potoval iz kraja v kraj in razširjal svoj nauk. Kitajsko ime Kong fuzi pomeni mojster Kong. Postal je ustanovitelj prve filozofske šole na Kitajskem. Konfucij ni ustvaril nič novega, temveč je že obstoječe nauke povzel in povezal v zaokrožen sistem, ki ga je posredoval učencem. Govoril je o pretekli dobi, ko je bila družba harmonična. Etična merila bi v družbi spet vzpostavila red. Morala temelji v najvišjem božanstvu, to je Nebo. Vsak naj predano in z moralno odgovornostjo opravlja svoje naloge in se obnaša svojemu položaju primerno: »Vladar naj bo vladar, podanik naj bo podanik, oče naj bo oče in sin naj bo sin.« To je izrazito hierarhična ureditev družbe, vendar je Konfucij vpeljal tudi pomembnost izobrazbe, s tem je uvedel novi element, ki je odstopal od dednega principa. Pet vrst medčloveških odnosov ( wu lun ): vladar – podložnik, oče – sin, mož – žena, starejši brat – mlajši brat, prijatelj – prijatelj. Urejajo jih etična pravila, med katerimi je sila pomembna filialnost, to je sinovska pokorščina in spoštovanje do staršev oziroma pravilen odnos tistih z nižjim položajem v družini do tistih z višjim.

29