Oskarjeva Kitajska

221 pr. n. št.: DINASTIJA QIN : Qin Shi Huang (»pracesar dinastije Qin«) je osvojil vse druge države, združil Kitajsko in se razglasil za prvega kitajskega vladarja. Prestolnica je postalo mesto Chekiang (današnji Xi'an). Qin Shi Huang je reformiral državo: reorganiziral je upravo, odpravil je fevdalizem in privilegije plemstva, izboljšali so prekope in gradili nove ceste, poenotil je utežne in merske enote, razdaljo med kolesi na vozovih in denar, zapovedal je uporabo enakega sistema pisanja, nastal je prvi leksikon kitajskega jezika in pisave. Prepričan je bil v legalizem. Ker absolutni cesar ni potreboval nasvetov filozofov, je dal ubiti 400 učenjakov. Da bi preprečil razmišljanje o preteklosti, je dal zažgati vse knjige, razen tistih o kmetijstvu. Velike množice ljudi je prisilil, da so delali na njegovih gradbenih podvigih Velikega kitajskega zidu, razkošnih palač, prekopov in namakalnih sistemov. Leta 210 pr. n. št. je Qin Shi Huang umrl. Dal se je pokopati v grobnico s 7500 glinenimi vojščaki v naravni velikosti, ki naj bi varovali zaklade, ki so jih priložili, in mu pomagali v posmrtnem življenju. Njegovi smrti so sledili nemiri na oblasti in kmečki upori. Leta 206 pr. n. št. je kmet Liu Bang povedel svojo vojsko nad prestolnico, jo zasedel, vrgel cesarja z oblasti, opravil s plemiči in se sam oklical za cesarja – ustanovil je novo dinastijo: Han. Legalizem: Doktrina, ki zagovarja mehanski družbeni sistem z absolutnim vladarjem, v katerem so državljani razdeljeni v dve glavni kategoriji, v kmete, ki pridno obdelujejo zemljo in plačujejo davke, ter v vojake, ki državo branijo. Legalizem pravi, da so ljudje po naravi slabi in jih je treba prisiliti, da spoštujejo vladarjeve zakone, ali pa jih usmrtiti. 202 pr. n. št.–220 n. št.: DINASTIJA HAN: Zlata doba kitajske zgodovine. Vladarji dinastije Han so spet združili vso državo in se imenovali za cesarje. Prestolnica je bil Chang'an (današnji Xi'an). Po ustnem izročilu so obnovili večino spisov in spet dovolili konfucianizem. Spet so uvedli fevdalni sistem, novi veleposestniki so postali vladajoči razred. Birokratsko so uredili državo, uvedli veliko število uradnikov, od katerih so se najvišji imenovali mandarini. Zgradili so družbo na konfucijevih temeljih. Hanovi cesarji so širili državo: centralna Azija, južna Mandžurija, jugovzhodna obala. Severno mejo države so ogrožali Vzhodni Huni. Kitajski cesarji so si kupovali mir z dragimi darili in dajanjem svojih hčera za žene hunskim vladarjem. Vzpostavili so Svileno cesto, po kateri so

13

Made with FlippingBook flipbook maker