Oskarjeva Kitajska

Animated publication

Oskarjeva

Kitajska

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI ........................................................................................................................................ 4 KRATKA ZGODOVINA ................................................................................................................................. 11 KITAJSKI IZUMI .................................................................................................................................................. 27 KITAJSKA VERSTVA ....................................................................................................................................... 29 KONFUCIANIZEM ............................................................................................................................... 29 NEOKONFUCIANIZEM . .................................................................................................................... 30 TAOIZEM ................................................................................................................................................. 30 BUDIZEM ................................................................................................................................................ 32 PEKING . ..................................................................................................................................................................... 34 TRG NEBEŠKEGA MIRU (TIANANMEN) . .................................................................................... 35 PREPOVEDANO MESTO (ZI JIN CHENG/GU GONG) ............................................................ 35 POLETNA PALAČA (YIHE YUAN) .................................................................................................. 37 GROBNICE MING (SHISAN LING) ................................................................................................. 38 KITAJSKI ZID (CHANGCHENG) ...................................................................................................... 38 HENAN .................................................................................................................................................... 39 DENGFENG ............................................................................................................................................ 40 LONGMEN . ............................................................................................................................................ 41 SHAANXI ................................................................................................................................................ 42 XI'AN ......................................................................................................................................................... 42 SEČUAN . ................................................................................................................................................ 44 CHENGDU .............................................................................................................................................. 45 LESHAN ................................................................................................................................................... 45 EMEI SHAN ............................................................................................................................................ 46 GUANXI ................................................................................................................................................... 47 YANGSHUO ........................................................................................................................................... 47 LONGSHENG . ....................................................................................................................................... 48 ZHEJIANG .............................................................................................................................................. 49 HANGZHOU .......................................................................................................................................... 49 ŠANGHAJ ............................................................................................................................................... 51 JIANGSU ................................................................................................................................................. 53 SUZHOU . ................................................................................................................................................ 53 TONGLI .................................................................................................................................................... 54 KITAJSKA KUHINJA . ...................................................................................................................................... 54 PEKOČI PIŠČANEC Z ARAŠIDI . ...................................................................................................... 57 KITAJSKA JEZIK ................................................................................................................................................. 58 KITAJSKA PISAVA ................................................................................................................................ 57 MINI SLOVARČEK ............................................................................................................................................. 60

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Ljudska republika Kitajska (LRK) DRŽAVNA UREDITEV: komunistična republika GLAVNO MESTO: Peking RAZDELITEV : Sestavlja jo 22 provinc : Anhui, Fujian, Gansu, Guangdong, Guizhou, Hainan, Hebei, Heilongjiang, Henan, Hubei, Hunan, Jiangsu, Jiangxi, Jilin, Liaoning, Qinghai, Shaanxi, Shandong, Shanxi, Sichuan, Yunnan, Zhejiang; 5 avtonomnih pokrajin : Guangxi, Nei Mongol, Ningxia, Xinjiang Uygur, Xizang Tibet; 4 mestna okrožja : Peking, Chongqing, Šanghaj, Tianjin. DAN NEODVISNOSTI: 221 pr. n. št. združitev Kitajske pod cesarjem Qin Shi Huangom; 1. januar 1912 ustanovljena Republika Kitajska; 1. oktober 1949 ustanovljena Ljudska Republika Kitajska. PREDSEDNIK: Hu Jintao (od leta 2003) MINISTRSKI PREDSEDNIK: Wen Jiabao (od leta 2003) ZAKONODAJNO TELO: enodomni Vsedržavni ljudski kongres (2.987 članov) POLITIČNE STRANKE: Kitajska Komunistična Partija (KKP) PRAVNI SISTEM: Temelji na civilnem pravu, prirejenem po sovjetskem in kontinentalnem pravu; zakonodaja ima pravico interpretirati zakone. ZASTAVA: Rdeče barve s petimi rumenimi zvezdami v zgornjem kotu, velika zvezda predstavlja Han Kitajce, štiri majhne zvezde predstavljajo narodne manjšine. DENARNA ENOTA: juan ali renminbi (RMB). POVRŠINA: 9.596.960 km² (3. največja država na svetu) MEJNE DRŽAVE: 14 držav: Afganistan, Butan, Burma (od leta 1989 Mjanmar), Indija, Kazahstan, Severna Koreja, Kirgizija, Laos, Mongolija, Nepal, Pakistan, Rusija, Tadžikistan, Vietnam. Državna meja je dolga 22.117 km. MEDNARODNI SPORI: Spori glede meja z Indijo, Butanom,

4

Vietnamom, Japonsko, Severno Korejo, Rusijo; spori glede nekaterih tihooceanskih otokov (Sparatly, Paracel) in sporno območje Kašmir (delijo si ga Pakistan, Indija in Kitajska). PREBIVALSTVO : 1.330.044.605 (ocena iz leta 2008). Kitajska je država z največjim številom prebivalstva na svetu - leta 1981 je presegla milijardo prebivalcev. Rodnost je 1,7 otrok/žensko. Rodi se več moških kot žensk: 119 dečkov na 100 deklic - pri takem trendu bo leta 2020 40 milijonov moških brez žena. Povprečna življenjska doba je 73 let. Kitajska je država, katere prebivalstvo se najhitreje stara. Politika ''Družina z enim otrokom'': To politiko so začeli izvajati leta 1982, da bi se prebivalstvo do leta 2000 zmanjšalo na 1 milijardo in do leta 2050 na 750 milijonov – takih pričakovanj niso dosegli, uspeli pa so preprečiti 300 milijonov rojstev. Ta politika dovoljuje zakonskemu paru le enega otroka. Vlada je tudi uzakonila splav, spodbuja nadzorovanje rojstev in poznejše poroke ... Starši edincev so deležni številnih olajšav in bonitet, medtem ko za drugega otroka plačujejo visoko denarno kazen in izgubijo določene pravice. Politika je milejša za kmečke družine in ne velja za pripadnike manjšin. Politika enega otroka ima pozitivne in negativne posledice, višata se izobrazba in življenjski standard, zdravstvo se je izboljšalo, poraja pa se problem staranja prebivalstva, mladih bo vse manj, starejših vse več – kako jih preživeti? Kitajska potrebuje še vsaj 30 let, da bo dosegla ničelno rast prebivalstva. NARODNA PRIPADNOST: Hani 92 % , živijo v vzhodni polovici države, ime so prevzeli po dinastiji Han (202 pr. n. št.-220 n. št.); drugi 8 % : Džuangi, Hui, Ujguri, Kazahi, Jiji, Tibetanci, Miaji, Mančuri, Mongolci, Buji, Korejci ... Na Kitajskem je priznanih 56 narodnih manjšin , vsaka ima svoj jezik in kulturo, naseljujejo pa kar polovico kitajskega ozemlja: stepe, gore in planote na zahodu in severovzhodu države. VERSKA PRIPADNOST: Uradno so ateisti (dejansko le 8,2 %); neuradno je 50 % vernih (štirikrat več kot pred 10 leti): taoisti in konfucijanci (27,5 %), budisti (8,5 %), kristjani (8,4 %), animisti (4,3 %), muslimani (1,5 %) ... URADNI JEZIK: Standardni kitajski ali mandarinski jezik (temelji na pekinškem narečju), govori ga približno polovica Hanov. 8 narečij kitajščine : severnokitajsko narečje, narečje Jiangsu Zhejiang, kantonsko narečje, hunanško narečje, narečje Kejia,

5

južno narečje Fujian, narečje Jiangxi in severno narečje Fujian; kljub različnim narečjem kitajščine pa razumejo s pismenkami pisano kitajščino vsi, ki znajo brati. Jeziki narodnih manjšin. PISMENOST: 91 % (moški 95 %, ženske 86 %). STOPNJA URBANIZACIJE: 35 %. Trenutno poteka največja migracija s podeželja v mesta v zgodovini človeštva. Na Kitajskem ima čez 170 mest več kot milijon prebivalcev. Največje mesto je Šanghaj z 20 milijoni, sledi Peking s 16 milijoni prebivalcev. GOSTOTA PREBIVALSTVA : Je zelo neenakomerno porazdeljena. V mestih je gostota prebivalstva lahko tudi 2800 ljudi/km² (Šanghaj), v odročnih krajih pa 10 ljudi/km². GEOGRAFIJA: Kitajska leži v Vzhodni Aziji. Na jugu in zahodu jo omejujejo visoka gorovja in visoke planote, na severozahodu puščave, na vzhodu dolga obala. Obala: 14.500 km Najvišja točka: Mt. Everest 8.848 m, je najvišja gora na svetu. Najnižja točka: Turpanska depresija, -154 m. POKRAJINE : Kitajsko lahko razdelimo v 3 pokrajine: 1. visoki svet: Himalaja, Tibetanska planota ali Streha sveta (najvišja planota na svetu: 4500 m), Qinghai, Karakorum, Kunlun; nizke temperature, močni vetrovi, visoka sončna obsevanost, led in sneg. 2. kitajski suhi pas : Takla Makan, Tarimska kotlina (največja kotlina na svetu), Džungarija (od morja najbolj oddaljeno območje na svetu), puščava Gobi (najbolj izsušena puščava), planota Ordos, Mongolsko višavje; največji suhi pas v Aziji, visoke temperaturne razlike, močni vetrovi. 3. svet, ki se kot veliko stopnišče spušča v več nivojih od visokega srednjeazijskega severozahoda do vzhodnega nižavja ob tihomorski obali: • na severu vzdolž rodovitne puhlične planote Rumene reke; • na jugu ob vzpetinah in dolinah rek Jangce in Xi Jiang. Zavzema 45 % ozemlja in tukaj živi 95 % prebivalstva države. Rodovitne ravnine so velika obdelovalna območja, tu je tudi največ industrije. MORJA: Štiri robna morja Tihega oceana: Bohajsko morje, Rumeno morje, Vzhodnokitajsko morje, Južnokitajsko morje.

6

REKE: Zaradi reliefa tečejo iz goratih predelov globoko v notranjosti daleč proti vzhodu, kjer se izlivajo v morje. So zelo dolge in narastejo v veletoke, ki v spodnjem delu, ko se tok upočasni, odlagajo velike količine naplavin in z njimi nasipavajo obsežna nižavja. Kitajska ima 50.000 rek, kar je največji potencial hidroenergije na svetu. Huang He ali Rumena reka : 5460 km, izvira izpod ledenika v Qinhai, ima strm tok po gorah navzdol, upočasni se na Severnokitajski ravnini in vijuga do izliva v Bohajskem zalivu, na poti odlaga ogromne količine rodovitne puhlice – od tod njeno ime; omogočila je rojstvo kitajske civilizacije. Chang Jiang ali Jangce(kiang) ali Dolga reka : 6300 km, najdaljša in najbolj vodnata kitajska reka, izvira v Tibetu, teče po Srednjekitajski ravnini in se izliva v 85 km širokem ustju v Vzhodnokitajsko morje; prehranjuje 400 milijonov ljudi; v preteklosti glavna trgovska in prometna žila, danes na njej Jez treh sotesk. Zhu Jiang ali Biserna reka : 2197 km, teče po južnem gričevju skozi najbolj slikovito pokrajino, nato po Južnokitajski ravnini, njena delta je najgosteje naseljeno in najbogatejše območje Kitajske; komercialna vodna pot: ribištvo, transport ... VELIKA PUHLIČNA PLANOTA: Leži v osrčju kitajskega ljudstva in njegove kulture. Sem so zimski vetrovi iz osrednje Azije sto tisoče let prinašali droben rumen pesek iz puščavskih pokrajin in ga odlagali, ta material se je z odmirajočim rastlinjem sprijemal v rahlo in porozno prst puhlico. Ponekod je nastala več kot 100 m debela plast puhlice. Ker je puhlica zelo rodovitna, je to najpomembnejše kmetijsko območje na Kitajskem. Dež in tekoča voda zlahka prodirata v puhlično plast in jo razjedata, zato so se vanjo zarezale številne ozke doline in soteske. Rumena reka pobere na svoji poti skozi puhlično območje velike količine puhličnega blata ter ga nosi in odlaga vse do svojega izliva. PODNEBJE: V nobeni drugi državi na svetu niso podnebni pasovi tako izraziti. Segajo od sibirskih temperatur na severu (Mandžurija) do tropskih temperatur na jugu (otok Hainan) in od vlažnih jugovzhodnih do suhih severozahodnih pokrajin. Reka Jangce je podnebna ločnica: na severu je zmerno podnebje (mrzle zime in vroča poletja; raste pšenica), na jugu je subtropsko podnebje (visoke temperature in obilne padavine; raste riž).

7

Monsun: Beseda označuje vetrova, ki sta značilna za glavna letna časa (arabska beseda monsun pomeni letni čas). Zimski monsun (okt.-mar.) ali sibirski anticiklon prinaša sušno podnebje, saj pihajo suhi in mrzli vetrovi iznad Sibirije in Mongolije na Kitajsko; povzroča suho in hladno zimo ter velike temperaturne razlike (do 40 stopinj) med severom in jugom Kitajske. Poletni monsun (apr.-sep.) prinaša dolgotrajno deževje in visoke temperature, saj piha topel in vlažen zrak iznad Tihega oceana na kitajsko celino. Najmanj dežja so deležni kraji v notranjosti. Tajfun: Tropski ciklon ali tajfun je območje nizkega zračnega pritiska, ki v splošnem nastane v tropskem pasu. Po sestavi je tropski ciklon velika vrteča se gmota oblakov in vetrov z močno nevihtno dejavnostjo. Glavna pogonska sila tropskega ciklona je sprostitev izparilne toplote iz vode, ki se utekočinja na velikih nadmorskih višinah. Zrak se giblje navzgor, zato se pri tleh steka. Vreme je oblačno in rahlo dežuje, kar lahko traja več dni. V središču tajfuna je 20 do 30 km široko območje jasnine - oko. V očesu tajfuna pihajo mirnejši vetrovi, sončni žarki lahko prodirajo do tal. GOSPODARSTVO: Kitajsko gospodarstvo se je v zadnje četrt stoletja spremenilo iz centralno načrtovanega sistema, ki je bil v veliki meri zaprt mednarodnemu trgu, k bolj tržno usmerjenemu gospodarstvu, ki ima hitro rastoč zasebni sektor in je velik igralec v mednarodnem gospodarstvu. Danes je le tretjina podjetij državnih. Gospodarske in monetarne reforme so povzročile, da se je BDP podeseteril od leta 1978. Danes ima Kitajska eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu. 2007 je bila Kitajska po BDP druga največja gospodarska država na svetu (za ZDA), čeprav spada po BDP per capita še vedno v spodnji srednji prihodek. Kitajska poceni delovna sila je spremenila Kitajsko v “svetovno tovarno”: proizvaja večino svetovne proizvodnje oblek, elektronike, gospodinjskih predmetov in igrač. BDP : 6,9 bilijonov USD (leta 2007) Rast BDP: 11,4 % BDP per capita : 5.300 USD (Slovenija: 19.000 USD) SESTAVA BDP: 49 % industrija, 40 % storitve, 11 % kmetijstvo NARAVNA BOGASTVA: premog (1/3 svetovnih zalog), uran, nafta (spada med 10 vodilnih naftnih sil), zemeljski plin, železova ruda, živo

8

srebro, kositer, antimon, volfram, vanadij, titan, litij, mangan, aluminij, svinec, hidroenergija (največji potencial na svetu) VIRI ENERGIJE: Kitajska ima izjemno velike potrebe po energiji, ki dnevno naraščajo, sedaj porabi 12 % svetovne porabe energije, njena potreba po energiji pa narašča štirikrat hitreje kot drugod po svetu. KMETIJSTVO: Leta 1949 so razlastili velike posestnike in zemljo razdelili malim kmetom. Prva petletka se ni izkazala. Država je ustanovila kmetijske zadruge in kmete organizirala v ljudske komune. Pridelek se je močno zmanjšal in v »treh grenkih letih« (1959-62) je 30 milijonov ljudi (ocena) umrlo od lakote. Leta 1978 so vrnili kmetijstvo v zasebne roke po sistemu pogodbene odgovornosti na osnovi družin: posamezne družine so dobile v zakup obdelovalno zemljo in proizvodna sredstva, za povračilo morajo državi prodati določeno količino pridelkov po določeni ceni, višek lahko prodajo na prostem trgu. Ta ukrep je bil izjemno uspešen. Danes je v kmetijstvu zaposlenih 43 % prebivalcev, a kmetijstvo k BDP prispeva le 11 %. 15 % ozemlja je primernega za kmetijstvo in tudi obdelanega. Namakajo 545.960 km². Sever Kitajske trpi pomanjkanje vode, jug Kitajske pustošijo poplave. Pridelki: riž, pšenica, proso, ječmen, soja, krompir, kikiriki, čaj, INDUSTRIJA: Pred letom 1949 so tuje družbe razvijale industrijo na Kitajskem, gradile železnice in izkoriščale njena rudna bogastva. Lahka industrija se je razvijala ob obali, težka ob pomoči japonskega kapitala v Mandžuriji. V prvi petletki je država podržavila vse tovarne in s sovjetsko finančno in strokovno pomočjo začela razvijati težko industrijo, veliko je vlagala v zahodni nerazviti del države. Po letu 1979 so prenesli težišče razvoja nazaj na vzhod, zaradi neravnotežja so začeli pospeševati lahko industrijo in omejevati težko. Danes industrija prispeva 49 % k BDP, v njej pa je zaposlenih 25 % prebivalcev. Industrijska rast je 13,4 %. Največje panoge: rudarstvo (železo, jeklo, aluminij in druge kovine), stroji, tekstil in obutev, nafta, cement, kemikalije, umetna gnojila, igrače, elektronika, prehrambena industrija, transportna industrija (avtomobili, vlaki, ladje, letala), telekomunikacije, sateliti. Kitajska ima 30 % svetovne proizvodnje jekla, 46 % svetovne proizvodnje betona, izdela 40 % TV aparatov ... Izvoz: stroji, električni aparati, oprema za procesiranje podatkov, tekstil in oblačila, jeklo, prenosni telefoni, čaj, kmetijski pridelki, mineralna goriva bombaž, tobak, sladkorni trs, svila Živinoreja: perutnina, svinjereja, ribe

9

Uvoz: stroji in oprema, nafta in mineralna goriva, plastika, avtomobili, optična in medicinska oprema, organske kemikalije, visoka tehnologija, jeklo, baker Okoljevarstveni problemi: onesnaženje zraka zaradi industrije (na premog) in avtomobilskih izpušnih plinov, ki povzročajo učinek tople grede in kisel dež; onesnaženje voda zaradi kanalizacije in odpadnih voda; sekanje gozdov in prekomerna paša povzročata erozijo prsti in širjenje puščav (petina ozemlja so puščave, vsak mesec se 200 km² zemlje spremeni v puščavo); velika izguba obdelovalne zemlje zaradi erozije prsti in razvoja industrije. Sedem od desetih najbolj onesnaženih mest na svetu je na Kitajskem. Naravne katastrofe: tajfuni (približno 5 na leto), poplave, cunamiji, potresi, suše, peščeni viharji (zasuli so že cela mesta in spodili milijone ljudi iz svojih domov, spomladi prinesejo peščeni viharji iz puščave Gobi pesek v Peking, peščene sipine se bližajo prestolnici 2 km/leto – med puščavo in Pekingom sadijo 5700 km dolg “zeleni pas Kitajske”). Kitajski prazniki in pomembnejši festivali: 1. januar: Novo leto januar/februar: Kitajsko novo leto (premičen praznik glede na lunarni koledar) februar: Festival lampijonov (premičen praznik glede na lunarni koledar) 8. marec: Dan žena april: Dan pospravljanja grobov (premičen praznik glede na lunarni koledar) 1. maj: Dan dela 4. maj: Dan mladosti 1. junij: Mednarodni dan otrok junij: Festival zmajevih čolnov (premičen praznik glede na lunarni koledar) 1. julij: Dan ustanovitve KKP 1. avgust: Dan ustanovitve Ljudske osvobodilne vojske september: Festival jesenske polne lune (premičen praznik glede na lunarni koledar) 1. oktober: Dan neodvisnosti – ustanovitve LR Kitajske

10

KRATKA ZGODOVINA Ime Kitajska je v mandarinskem jeziku Zhong Guo, kar pomeni osrednji narod, srednje cesarstvo, cesarstvo sredine. Kitajci so se imeli vedno za središče sveta in za superiorno ljudstvo. Njihovo cesarstvo je bilo osrednje na Zemlji in njihov cesar vladar vseh ljudi. Zunaj meja cesarstva so živeli nevedni in nizkotni barbari. Pleistocen: Našli so primerke pokončnega človeka homo erectus , in sicer tri vrste: yuanmouensis, lantianensis in pekinensis ali ''pekinški človek'': poznal je ogenj, uporabljal je kamnito in koščeno orodje, lovil je velike živali, živel je v skupinah, bival v votlinah in uporabljal preprost jezik. 100.000 pr. n. št.: Pojavi se neandertalec . 40.000 pr. n. št.: Pojavi se homo sapiens sapiens : uporabljal je oblačila iz živalskega krzna, lok in puščice, poznal je pogrebni ritual. 6000 pr. n. št.: Pojavijo se prva naselja v dolini Rumene reke (Huang He), ljudje so živeli v vaseh, gojili žito (proso), redili kokoši, svinje in pse. 5000 pr. n. št.: Pojavijo se prva naselja v zalivu Hangzhou ob izlivu reke Jangce, tu gojijo riž. 5000-1700 pr. n. št.: Pojavijo se prve kulture . Na širokem ozemlju današnje Kitajske je živelo več ljudstev, ki so se razvijala vsako zase, vsako je imelo svojega vladarja, svoje ozemlje in svojo kulturo, npr. kultura YANGSHAO ob rekah Wei in Huang He, kultura LONGSHAN v srednji in vzhodni Kitajski, kultura DAPENKENG v jugovzhodni Kitajski. 2100-1726 pr. n. št.: DINASTIJA XIA: Prvi kitajski vladarji pripadajo napol mitični dinastiji Xia, o kateri ni nobenih arheoloških dokazov, o njej govorijo le viri, za katere se ne ve, ali so povsem mitološki ali deloma zgodovinski. 1554-1050 pr. n. št.: DINASTIJA SHANG: Prva zgodovinska kitajska dinastija. Na preroških kosteh so najstarejši primerki kitajske pisave, 3000 piktogramov ali pismenk, od katerih se nekatere v modificirani obliki uporabljajo še danes. Preroške kosti in želvje oklepe so uporabljali za napovedovanje prihodnosti, vladarjem so pomagali pri pomembnih odločitvah. Središče te kulture je bila osrednja ravnina Kitajske. Zanjo je značilen razvoj mest in zgodnjega fevdalizma, bela keramika, masovna izdelava bronastega orodja in orožja, svila ter bojni

11

voz. Prevladovala je agrarna religija plodnosti s številnimi naravni bogovi, razvil se je kult čaščenja prednikov. Ker so osvajali vedno več ozemlja, so prestolnico večkrat selili, zadnja je bila Anyang . Dinastija Shang je doživela svoj konec zaradi močnih uporov nomadske kulture Zhou, ki so bili turškega in tibetanskega porekla. Leta 1050 pr. n. št. so le ti vdrli v prestolnico Anyang, kjer so porazili in ubili zadnjega kralja Shangov, kar je bil začetek dinstije Zhou. Kult čaščenja prednikov: V vsakem človeku živita dve duši: živalska duša umre s smrtjo telesa, duša osebnosti pa živi še tako dolgo, dokler živijo ljudje, ki se je spominjajo in ji prinašajo daritve. 1050-770 pr. n. št.: ZAHODNI ZHOU : Prestolnica je postalo mesto Hao (današnji Xi'an). Ohranil se je fevdalni sistem družbe ter strogo patriarhalni sistem družine in nasledstva. Pomembno je bilo kmetijstvo, pisarstvo in vlivanje brona. V religiji se je razvil kult neba, ki je legitimiziral absolutno oblast vladarjev. Nebeški mandat: Vladarji so se imenovali nebeški sinovi ( tian zi ), za vladarje jih je postavil bog in nebesa so jim dala dovoljenje za vladanje. Če bodo slabi vladarji, jih bodo nebesa razrešila vladanja in bodo premagani. Nebesa bodo to pokazala z naravnimi katastrofami, vojnami ali upori na Zemlji. 770-221 pr. n. št.: VZHODNI ZHOU: Nomadska ljudstva s severa in zveza severnih fevdov so premagali kraljestvo Zhoujev, osvojili so prestolnico Hao in ubili vladarja. Njegova družina in vladajoči klan so pobegnili v Luoyi (današnji Luoyang), ki je postal nova prestolnica. Pojavili so se potujoči učenjaki, vzcvetele so številne filozofske in politične šole (npr. konfucianizem, taoizem, modizem). Železo je zamenjalo bron. Pisava se je močno razvila. Posamezni vazali so obogateli in dobili več vpliva, začeli so se bojevati med seboj in 476 pr. n. št. je izbruhnila državljanska vojna. Naslednjih 250 let imenujemo obdobje vojskujočih se držav , ko se je 200 majhnih državic bojevalo za oblast. V tem času je trgovina doživela razcvet, iznašli so plug in kolobarjenje. V 3. stoletju pr. n. št. je na velikanskem ozemlju cesarstva ostalo samo še 7 državic in leta 221 pr. n. št. je zmagal knez države Qin, zadnji cesar dinastije Zhou je odstopil in državica Qin je zavladala celi državi.

12

221 pr. n. št.: DINASTIJA QIN : Qin Shi Huang (»pracesar dinastije Qin«) je osvojil vse druge države, združil Kitajsko in se razglasil za prvega kitajskega vladarja. Prestolnica je postalo mesto Chekiang (današnji Xi'an). Qin Shi Huang je reformiral državo: reorganiziral je upravo, odpravil je fevdalizem in privilegije plemstva, izboljšali so prekope in gradili nove ceste, poenotil je utežne in merske enote, razdaljo med kolesi na vozovih in denar, zapovedal je uporabo enakega sistema pisanja, nastal je prvi leksikon kitajskega jezika in pisave. Prepričan je bil v legalizem. Ker absolutni cesar ni potreboval nasvetov filozofov, je dal ubiti 400 učenjakov. Da bi preprečil razmišljanje o preteklosti, je dal zažgati vse knjige, razen tistih o kmetijstvu. Velike množice ljudi je prisilil, da so delali na njegovih gradbenih podvigih Velikega kitajskega zidu, razkošnih palač, prekopov in namakalnih sistemov. Leta 210 pr. n. št. je Qin Shi Huang umrl. Dal se je pokopati v grobnico s 7500 glinenimi vojščaki v naravni velikosti, ki naj bi varovali zaklade, ki so jih priložili, in mu pomagali v posmrtnem življenju. Njegovi smrti so sledili nemiri na oblasti in kmečki upori. Leta 206 pr. n. št. je kmet Liu Bang povedel svojo vojsko nad prestolnico, jo zasedel, vrgel cesarja z oblasti, opravil s plemiči in se sam oklical za cesarja – ustanovil je novo dinastijo: Han. Legalizem: Doktrina, ki zagovarja mehanski družbeni sistem z absolutnim vladarjem, v katerem so državljani razdeljeni v dve glavni kategoriji, v kmete, ki pridno obdelujejo zemljo in plačujejo davke, ter v vojake, ki državo branijo. Legalizem pravi, da so ljudje po naravi slabi in jih je treba prisiliti, da spoštujejo vladarjeve zakone, ali pa jih usmrtiti. 202 pr. n. št.–220 n. št.: DINASTIJA HAN: Zlata doba kitajske zgodovine. Vladarji dinastije Han so spet združili vso državo in se imenovali za cesarje. Prestolnica je bil Chang'an (današnji Xi'an). Po ustnem izročilu so obnovili večino spisov in spet dovolili konfucianizem. Spet so uvedli fevdalni sistem, novi veleposestniki so postali vladajoči razred. Birokratsko so uredili državo, uvedli veliko število uradnikov, od katerih so se najvišji imenovali mandarini. Zgradili so družbo na konfucijevih temeljih. Hanovi cesarji so širili državo: centralna Azija, južna Mandžurija, jugovzhodna obala. Severno mejo države so ogrožali Vzhodni Huni. Kitajski cesarji so si kupovali mir z dragimi darili in dajanjem svojih hčera za žene hunskim vladarjem. Vzpostavili so Svileno cesto, po kateri so

13

izmenjavali materialne in duhovne dobrine. Povečana trgovina je prinesla bogastvo in mesta so se hitro širila. Velik razvoj je opazen na področju znanosti in tehničnih iznajdb, npr. akupunktura, mlin na vodo, porcelan, papir, seizmograf ... Sledil je razcvet literature, slikarstva, gledališča in glasbe. Budizem je začel svoj pohod na Kitajsko. Propad dinastije Han so povzročili kmečki upori, ker je rast prebivalstva povzročila, da ni bilo več dovolj obdelovalne zemlje, visoki davki za kritje vojaške ekspanzije in obsežnega birokratskega aparata, nemir na oblasti in vse večja moč v rokah posameznih poveljnikov. Leta 220 se je zadnji cesar dinastije Han odpovedal prestolu in država je spet razpadla. 220-581: OBDOBJE RAZKOLA: Državljanska vojna leta 220 je povzročila razkol države za 350 let. Izmenjalo se je 14 kratkoročnih dinastij in 16 kraljestev. Zaradi nenehnih spopadov in uporov je Kitajska postajala revnejša. Kmetje so komajda pridelali dovolj hrane za vse ljudi. Ljudje so bili prisiljeni plačevati visoke davke in v vojski služiti dolga leta. 581-618: DINASTIJA SUI: Leta 581 je na severu zavladal Yang Jian . Pozneje je z vojsko osvojil še jug. Kitajsko je združil in ustanovil novo dinastijo Sui. Prestolnico je postavil v Chang'an (današnji Xi'an). Dosegel je politično in socialno stabilnost. Zmanjšal je davke in trajanje vojaške službe. Neobdelano zemljo je razdelil med kmete in tako spodbudil poljedelstvo. Zasnoval je namakalne sisteme za nadzor pretoka vode, da bi omejili poplave in preprečili suše ter tako povečali pridelek ter zaščitili vasi pred poplavami. Nasledil ga je njegov sin Yang Di , ki je porabil ogromne količine denarja, da je zgradil Veliki prekop, ki je povezoval riževa polja ob reki Jangce z mesti Chang'an in Luoyang ob Rumeni reki. Nato je prisilil 1 milijon ljudi, da so popravljali Veliki kitajski zid, kjer so mnogi umrli. Prestolnico je prestavil v Luoyang, ki je moral zato postati najlepše mesto sveta. Končno so se kmetje uprli, leta 618 so ubili Yang Dija in dinastija Sui je propadla. Do konca dinastije Sui se je budizem razširil po vsej državi, zgradili so veliko templjev in samostanov. V tem času so izumili samokolnico in jahalna stremena. 618-906: DINASTIJA TANG: Ena najdaljših in najznamenitejših dinastij. Odlikovala jih je dobra diplomacija in vzdrževanje prijateljskih odnosov s sosednimi turškimi in mongolskimi plemeni. Svojo državo so širili v osrednjo Azijo, preko Pamirja do Inda, na ozemlje današnje Koreje in na ozemlje današnjega Vietnama.

14

Osvajanje jim je omogočil velik gospodarski vzpon: številne obrti, manufakture (porcelan, svila, tekstilni izdelki), rudniki, trgovina. Razvoj gospodarstva je povzročil množična preseljevanja k rudnikom in manufakturam. Reorganizirali so uradništvo, odprli veliko državnih šol, izpiti za uradnike so postali široko razširjeni, kar je omogočilo socialno mobilnost in stabilno vlado. Kitajska prestolnica Chang'an (današnji Xi'an) je štela 2 milijona prebivalcev in bila takrat največje mesto na svetu ter prava metropola: vrvež kultur, jezikov, religij, veliko tujcev z vseh koncev sveta. Blaginja je omogočila kulturni razcvet in najboljšo literaturo v kitajski zgodovini (posebna zvrst lirike shi , pesnika Li Bai, Du Fu). Izumili so tisk in smodnik, prvič se je pojavil papirnat denar. Razcvet kitajskega budizma: različne tehnike meditacije, prevodi, budistična umetnost. Budistični templji in duhovna elita so si kopičili bogastvo, saj so bili pod dinastijo Tang oproščeni davkov, tako je postala cerkvena hierarhija močan politični dejavnik. Leta 843 so odpravili vse privilegije budistične cerkve, podržavili tempeljska posestva in bogastva, bronaste kipe iz templjev so pretopili v denar, sledili so veliki budistični poboji. Konec dinastije Tang so prinesli slabo vladanje, dvorne intrige, ekonomsko izkoriščanje in kmečki upori, ki so jih tako oslabili, da so severni sosedje z vpadi zaključili z dinastijo. Naslednje pol stoletja je bila Kitajska spet razbita. CESARICA WU ZETIAN (625-705): Pri 13 letih je vstopila v cesarsko palačo kot konkubina. Pozneje je s spletkami postala cesarica cesarja Gaozonga. Manipulirala je s svojim šibkim možem, brezobzirno postavila svojo opozicijo in prevzela politično oblast. Med leti 665 in 690 je vladala najprej preko svojega moža in potem sinov. Imela je šest otrok. V svojem boju za oblast je ubila svojo hčer in enega sina, drugega sina je izgnala. Leta 690 se je oklicala za cesarja in ustanovila svojo dinastijo Zhou, ki je vladala 15 let. Bila je zelo kruta in zelo sposobna vladarica. Leta 705 so jo z udarom vrgli s prestola. Umrla je še isto leto. 906-960: PET DINASTIJ IN DESET DRŽAV: Na severu Kitajske se je hitro izmenjalo pet dinastij, vladali so nenehni boji in neurejene gospodarske razmere. Jug Kitajske je bil razdeljen na deset držav, ki so sobivale v miru in stabilnosti, zato so se gospodarsko hitro razvijale, glavna dejavnost je postala trgovina s čajem (v tem času je postal čaj tipičen kitajski napitek).

15

960-1280: DINASTIJA SONG: Na severu Kitajske se je pojavil vojaški general Zhao Kuangyin , ki je leta 960 ustanovil dinastijo Song, se oklical za njenega prvega cesarja in se obrnil proti južnim državicam. Leta 979 je spet združil kitajsko ozemlje v mogočno cesarstvo. Prestolnica je postal Kaifeng . Po obsegu je bila precej manjša država od dinastij Han in Tang. Bili so miroljubni, z nomadskimi ljudstvi so raje sklepali pogodbe o medsebojnem nenapadanju, kot se borili, in na takratnem kitajskem ozemlju so poleg Songov zavladale še manjše polnomadske države. To je obdobje centralizirane birokratske države, velikega gospodarskega vzpona ter razcveta znanosti, umetnosti in filozofije (neokonfucianizem). Pojavil se je nov premožen meščanski razred, trgovci in obrtniki. Širilo se je tržno gospodarstvo in zasebna trgovina. Vzpostavili so pomorsko trgovino z Indijo, Afriko, Japonsko. V 12. stoletju so izbruhnili spopadi med različnimi dinastijami, dinastija Song je bila pregnana na jug, kjer so leta 1127 ustanovili novo prestolnico Linan (današnji Hangzhou) in jug je doživel gospodarski in kulturni razcvet. Na severu pa so se dvigovali Mongoli. Leta 1206 je Džingiskan združil vojskujoča se mongolska ljudstva stepe in šel na osvajanje; mongolska vojska je bila pod njim in pod okriljem njegovih sinov in vnukov dolga stoletja nepremagljiva. Mongoli so postali najmočnejša sila v Aziji, kot silovit vihar so osvojili največji del Evrazije in ustanovili največjo državo, ki je kdaj obstajala na svetu: na višku je segala od Pacifika do osrčja Evrope. Obvezovanje ženskih stopal: Pojavi se sredi 10. stoletja. Majhnim deklicam so obvezovali stopala, da ne bi zrasla, s čimer so dosegli boleče gnitje mesa pri živem telesu. Pohabljena in zakrnela stopala so postala najvišji lepotni ideal visokih slojev, vzor ženske ljubkosti in miline. Takšna stopala so imenovali “zlati lotosi”. 1280-1368: DINASTIJA YUAN: Prva tuja vladajoča dinastija: Mongoli . Leta 1276 so pod vodstvom Džingiskanovega vnuka Kublajkana zasedli prestolnico južne dinastije Song in Kublajkan se je razglasil za cesarja dinastije Yuan. Današnji Peking je prvič postal prestolnica, in to največje države na svetu. V ta namen ga je cesar dal polepšati in iz njega naredil pravo pravljično mesto. Sprememba prestolnice je zahtevala izboljšavo transportnih poti, prenovili so ves vodni sistem kanalov in gradili nove ceste. Mongoli so imeli bolj vojaški tip države. Prevzeli so kitajski administrativni aparat, a obdržali oblast in vse

16

politične odločitve v svojih rokah. Pričela se je diskriminacija nad Han Kitajci. Uradni jezik je bil mongolski. Kitajski kmetje so bili v hudem položaju, saj so morali graditi za Mongole, zato so zanemarili svoja polja, pri tem pa so morali poleg domačih visokih slojev prehranjevati še kakšen milijon Mongolov. Kljub cvetoči trgovini ter blaginji palač in templjev, je bogastvo trgovcev stalno odtekalo v tujino, iz Kitajske v njihove domovine, tako da je bilo kitajsko ljudstvo revnejše kot kdaj prej, pustošile so množične lakote. Svilena cesta je povezovala Kitajsko z Bližnjim Vzhodom in srednjeveško Evropo, po njej so potovale trgovske dobrine in izmenjava kulturnih, religioznih ter znanstvenih idej. V tem času je potoval tudi Marco Polo . Mongoli so navdušeno sprejemali različne religije, okrepil se je islam, v Tibetu se je razcvetel lamaizem, prihajali so krščanski misijonarji. Kitajske inovacije, npr. tisk, porcelan, medicina so se prenašale v Evropo. Boj za oblast med Mongoli in kmečki upori zaradi obupnega položaja kmetov in strašanskih lakot so pripeljali do nacionalnega upora, ki ga je vodil kmet Zhu Yuanzhang . Leta 1368 se je uporniška vojska pojavila pred mestnim obzidjem, zadnji mongolski cesar se ni spustil v bitko, temveč je s svojimi podaniki odjezdil v svojo pradomovino Mongolijo. 1368-1644: DINASTIJA MING: Najdaljše in najbolj stabilno obdobje v kitajski zgodovini. Vodja upora Zhu Yuanzhang je postal cesar Hongwu . Z razcvetom poljedelstva se je država postavila na noge. Demokratizirali so uradniški sistem, saj so tiskane knjige omogočile izobrazbo širšim slojem. Največjo blaginjo je dosegel cesar Yongle (1403-24). Leta 1421 je preselil prestolnico iz Nanjinga v Peking , kjer je v središču mesta zgradil Prepovedano mesto za cesarsko palačo in vladne pisarne. Da bi se zaščitili proti nomadskim vpadom s severa, so dokončali Veliki kitajski zid. Kitajska je postala pomembna pomorska velesila, imeli so takrat največje ladje na svetu, ki so plule mimo Indije in Šrilanke do Arabije, Perzije in Vzhodne Afrike. Modro-bel porcelan dinastije Ming, svila, bombaž in drugi dragoceni predmeti so se prodajali po vsem svetu. Leta 1514 so Portugalci prvič pristali na kitajski obali, potem so prihajali kot trgovci in jezuitski misijonarji. Vlada je prepovedala čezmorske ekspedicije, uvedla restriktivno trgovsko politiko in Kitajska se je začela zapirati pred svetom. V 17. stoletju je Kitajsko zajela notranja kriza. Oblast na dvoru so prevzeli evnuhi. Uradništvo je bilo skorumpirano. Veliki davki, suše in lakote so vodili v kmečke upore. Zadnji cesar dinastije Ming se je iz obupa obesil na griču, cesarjeva

17

družina in dvor so zbežali na jug. Kitajski general Wu Sangui se je povezal z Mandžurji, ki so že pritiskali s severa. Skupaj so osvojili Peking, toda za kitajskega cesarja se je oklical mandžurski cesar. 1644-1911: DINASTIJA QING: Kitajski so drugič zavladali tujci: Mandžurji . Zaposlovali so kitajske učenjake in vladali po kitajskem modelu, prevzeli so upravni sistem dinastije Ming, vključno z državnimi izpiti in konfuciansko vsebino. Toda kljub sodelovanju s Kitajci so Mandžurji uvedli segregacijo: v mestih so živeli ločeno od kitajskega prebivalstva, imeli so pomembnejše uradniške in vojaške funkcije, prepovedane so bile poroke med obema skupinama, Kitajci so morali nositi mandžurska oblačila in pričeske (spredaj obrita glava, zadaj čop) ... Dinastija Qing je veliko osvajala: regije osrednje Azije, Tibet, Xinjiang, Vietnam, Burmo in Nepal. V tem času se je kitajsko prebivalstvo podvojilo, ob prehodu v 18. stoletje je štelo 400 milijonov. Konec 18. stoletja so se pojavili prvi dejavniki propada dinastije Qing: eksplozivna rast prebivalstva in nespremenjeni proizvodni pogoji so vodili v revščino, kmečki upori so bili stalnica, na Kitajskem ni prišlo do industrijske revolucije, ni bilo bank ... Baron Ferdinand Avguštin Haller von Hallerstein (1703-1774): Slovenski jezuit, rojen v Mengšu. Med leti 1739-74 je igral vidno vlogo v Pekingu. Naučil se je kitajščine. Izkazal se je kot odličen geograf, astronom, matematik in diplomat. Od 1746 je bil predstojnik urada za astronomijo. Cesar mu je podelil naziv mandarina 3. stopnje. Poleg astronomskih dosežkov (odkril komet, prvi natančno izračunal zemljepisno lego Pekinga, izdelal ekvatorialno obročasto kroglo) je izdelal zemljevid Mandžurije, sodeloval pri izdelavi velikega atlasa Kitajske, izračunal število prebivalcev Kitajske ... Pokopali so ga na jezuitskem pokopališču v Pekingu. 1840-1860: Opijske vojne: Kitajska je do srede 18. stoletja prekinila trgovske stike. Britanci so hoteli priti do monopola nad trgovanjem s Kitajsko, zato so začeli na Kitajsko tihotapiti opij. Kitajci so morali za opij plačevati v čistem srebru. Tako so Britanci Kitajsko v najkrajšem času oropali vseh srebrnih rezerv. Množično uživanje opija je povzročilo manjšo produktivnost. Zasvojeni so bili kmetje, vojaki, uradniki, cesarski dvor, konkubine ... Leta 1839 so določili smrtno kazen za vse uživalce opija. V Kantonu so zasegli 200.000 zabojev opija in ga uničili. Britanci so se užaljeno umaknili na otok Hongkong. Opijske vojne so za Britance pomenile zagotovitev svobodne trgovine, za

18

Kitajsko je bila to kampanja proti opiju. V prvi opijski vojni (1840-42) so se Kitajci branili pred Britanci, v drugi opijski vojni (1856-60) so se branili pred združenimi Britanci in Francozi. V obeh so Kitajci izgubili s katastrofalnimi posledicami. Kitajska je morala plačati visoko vojno odškodnino, odpreti svoja pristanišča, dovoliti plovbo po reki Jangce in podeliti tujcem pravice do trgovanja, naseljevanja in misijonarjenja. V naslednjih desetletjih se je ta velika država spremenila v polkolonialno deželo. Evropske velesile so razdelile Kitajsko na »območja vpliva«: VB ob reki Jangce in v Šanghaju, Nemčija v provinci Shandong, Francija ob mejah z Vietnamom. 1850-1864: Vstaja Taiping: Izbruhnila je v današnji južnokitajski provinci Guangxi. Vodil jo je kmet Hong Xiuquan , ki je kot otrok obiskoval protestantsko šolo. Razglasil se je za drugega odrešenika in sina Božjega (drugega Jezusa). Njegov program je bil kombinacija krščanske morale in tradicionalnih kitajskih idealov: odprava mandžurske nadvlade, privilegijev tujcev, veleposestev in sloja imenitnikov, bil je za popolno enakopravnost spolov, slojev in narodov. Uporniki so ga imenovali »nebeški kralj« ( tian wang ) in razglasili novo dinastijo, »Nebeško deželo najvišjega miru« ( Tai ping tian gou ). Njegovo poslanstvo na Zemlji naj bi ustvarilo Nebeško kraljestvo . Vstaji se je pridružilo na tisoče kmetov in delavcev. V nekaj letih so večkrat porazili mandžursko vojsko in osvojili ozemlja današnjih provinc Hunan in Hubei. Leta 1853 so zasedli Nanjing. Leta 1864 je mandžurska vojska osvojila Nanjing in upora je bilo konec. 1894: Vojna z Japonsko: Japonska je dinastiji Qing napovedala vojno, vojaški spopad je trajal leto dni, Kitajska je bila poražena in je podpisala Shimonoško pogodbo, po kateri je Japonska dobila otok Tajvan, Peskadorsko otočje in kitajski polotok Liaodong, Kitajska je morala odpreti dodatna pristanišča Japonski in priznati neodvisnost Koreje. 1895: Obdobje stodnevne reforme: Evropske velesile so konec 19. stoletja širile svoja ozemlja. Priborile so si tudi številne koncesije za izgradnjo železnic, izkoriščanje rudnikov, carinske olajšave itd. Polkolonialni položaj Kitajske je zaostril vsesplošno krizo v državi. Spoznali so, da se bo Kitajska lahko uprla zahodni premoči le, če bo prevzela zahodno tehnologijo in politično miselnost. Leta 1895 je idealistični mladenič Kang Youwei ustanovil Študijsko skupino za okrepitev ( Qiang xue hui ), gibanje se je razraslo po vsej državi, Kang Youwei se je prebil v državno upravo in pridobil cesarjevo

19

naklonjenost. Toda dejansko oblast je imela vdova prejšnjega cesarja Cixi. Kot konfucianka je bila proti reformistom, cesarja je spravila za zapahe, 6 reformistov pa obglavila. CESARICA CIXI (1835-1908): Močna in karizmatična cesarica, ki je vladala Kitajski 48 let. Bila je iz običajne mandžurske družine. Na cesarski dvor je prišla pri 17 letih kot konkubina. V cesarico se je povzpela, ko je cesarju Xianfengu rodila sina. Oblasti se je polastila po smrti svojega moža in vladala najprej v imenu svojega sina cesarja Tongzhija in potem nečaka cesarja Guangxuja. Slednjega je leta 1895 zaprla v dosmrtni hišni pripor. Bila je konservativna konfucianka in zato proti reformam ter napredku. Živela je umaknjeno v svojih sobanah in bila odrezana od stvarnosti. Hkrati je bila zelo ekstravagantna in namenjala velike vsote za svoje užitke. Zgodovinarji jo krivijo za poraz v vojni z Japonsko in padec dinastije Qing. Dan pred svojo smrtjo je za prestolonaslednika imenovala triletnega Puyia. 1900: Boksarska vstaja: Izbruhnila je v vseh pomembnejših mestih kitajskega cesarstva z geslom: »Uničimo dinastijo Qing, uničimo tujce!« Toda vlada dinastije Qing jih je spravila pod svoje okrilje. Z vladno vojsko so zavzeli obsežna ozemlja severne Kitajske. Zasedli so Peking, napadli misijonarska in diplomatska predstavništva, požgali vse katoliške cerkve in skušali pobiti kar največ tujcev. Cesarica Cixi je podpisala vojno napoved proti zavezniškim silam VB, Nemčije, Rusije, Francije, ZDA, Japonske, Italije, Avstrije. Leta 1901 se je vojna končala z Mednarodnim boksarskim protokolom, pogodbo, ki je potisnila Kitajsko na rob propada. 1905-1911: Revolucija proti monarhiji: V letih po boksarski vstaji so se odvijale velike družbene spremembe: številni študenti so študirali v tujini, povečal se je pritok novih zahodnih idej, vedno več je bilo prevodov zahodnih literarnih in družboslovnih del, pojavilo se je novo kitajsko meščanstvo ... Dvignila so se razna tajna uporniška združenja. Vodilna osebnost antimonarhične revolucije je bil dr. Sun Yatsen , ki je povezal vse revolucionarne skupine v prvo politično stranko in izdelal Program revolucije za ustanovitev nove in pravičnejše republike. Borili so se za osvoboditev Kitajske izpod jarma tujih imperialističnih sil, pregon Mandžurjev, ustanovitev republike in za vrsto agrarnih, socialnih, gospodarskih reform, ki bi izboljšale življenjske razmere in zmanjšale razredne razlike.

20

Leta 1908 sta umrla cesarica Cixi in zaprti cesar Guangxu, oblast je prevzel triletni Puyi - zadnji kitajski cesar. Moč dvora je upadla. Konec leta 1911 je zmagala revolucija. PUYI (1906-1967): Zadnji kitajski cesar je prestol nasledil pri 3 letih, njegov oče je bil regent. Z ustanovitvijo Republike Kitajske leta 1912 so Puyija odstavili, obdržal je naziv in še naprej živel v severnem delu Prepovedanega mesta. Leta 1917 ga je vojaški mogotec Zhang Xun nastavil na prestol, kar je trajalo le 12 dni. Leta 1924 je izgubil cesarski naziv, izgnali so ga iz Prepovedanega mesta. Nekaj let je živel v Tianjinu. Leta 1932 so ga Japonci nastavili za cesarja svoje države Mandžuko. Bil je njihova lutka. Zasebno je Japoncem stalno nasprotoval, v javnosti ne. Po koncu druge svetovne vojne ga je ujela sovjetska Rdeča armada. Leta 1946 je pričal na procesu proti japonskim vojnim zločinom v Tokiu. Nato je deset let preživel v kitajskem prevzgojnem kampu. Leta 1959 so ga izpustili. Živel je v Pekingu in delal kot vrtnar v botaničnem vrtu. Leta 1967 je umrl zaradi jetrnega raka in srčne bolezni. Napisal je svojo avtobiografijo. Njegovo življenje je upodobljeno v filmu »Zadnji kitajski cesar«. 1912-1949: REPUBLIKA KITAJSKA: 1. januarja 1912 je dr. Sun Yatsen kot izvoljeni predsednik nove začasne vlade v Nanjingu razglasil ustanovitev Republike Kitajske. General Yuan Shikai je postal njen prvi predsednik. Na volitvah v parlament je zmagala nacionalistična stranka Kuomintang - KMT . Toda Yuan je bil diktator, za parlamentarno demokracijo mu ni bilo mar, nenehno je kršil ustavo. Republiko je nameraval preobraziti v monarhijo. Ogorčeni republikanci so poskusili izvesti atentat na Yuana, a jim ni uspelo. Yuan je odpravil parlament in spremenil ustavo. Država je postala diktatura s strogo centralizirano upravo. Začel se je državni teror, brutalno in sistematično so preganjali revolucionarje. Leta 1916 je Yuan nenadno umrl naravne smrti. Sledilo je 12-letno obdobje notranjih bojev za oblast, ko so vojaški mogotci ( jun fa ) prevzeli oblast nad svojimi provincami, samovoljno poveljevali lokalnim vojskam, izsiljevali in zatirali ljudstvo ... V času 1. svetovne vojne se je vpliv zahodnih sil na Kitajskem precej zmanjšal, ker so bile zaposlene v vojni. Nov položaj je izkoristila Japonska in poslala kitajski vladi Enaindvajset zahtev , s katerimi si je pridobila nekaj ozemlja in številne privilegije v politiki, industriji in trgovini. Kitajska industrija je hitro rasla, širile so se zlasti

21

tekstilne tovarne, parniki, proizvodnja premoga in železa. Pri tem sta se krepila delavski in meščanski sloj, mesta so rasla. 1919: dogodek 4. maja: Na mirovni konferenci v Versaillesu je Kitajska zahtevala razveljavitev japonskih Enaindvajsetih zahtev in odpravo vseh tujih privilegijev na svojem ozemlju. Odločili so se proti njej. Zato se je 4. maja 1919 na Trgu nebeškega miru v Pekingu zbralo 5000 študentov in uslužbencev Pekinške univerze, ki so demonstrirali za vrnitev Kitajske Kitajcem. To je sprožilo val protestov po vsej deželi. Pekinška vlada je pod pritiski popustila in Kitajska delegacija v Versaillesu ni podpisala mirovnega sporazuma z Nemčijo. 1919-1925: Gibanje 4. maja: Demonstracije so sprožile kulturni preporod . Vse več novih intelektualcev se je zavzemalo za prekinitev s starodavno kitajsko tradicijo, zlasti s Konfucijevimi nauki in moralo. Zavzemali so se za sodobno znanost, demokracijo, agnosticizem, liberalizem, individualizem, svobodo in enakopravnost. Začele so izhajati družbeno angažirane revije, množili so se prevodi tujih del. Mladi so se spoznavali z zahodnimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi sistemi. Leta 1920 je moderni kitajski pogovorni jezik postal novi knjižni jezik, kar je pomenilo demokratizacijo izobraževanja in kulture, saj je bila klasična kitajščina praktično mrtvi jezik, ki so ga poznali le ozki krogi ljudi. Hitro se je razvijala nova literatura, ki je temeljila na humanizmu, nacionalizmu in realizmu. Krog bralcev se je razširil med ljudske množice in družbena ozaveščenost je rasla. Med intelektualci sta se izoblikovala dva nasprotujoča si tabora: marksistično revolucionarni (komunisti) in kapitalistično nacionalni (koumintang). 1921: V Šanghaju so idealistični marksisti ustanovili Kitajsko komunistično partijo - KKP . 1919-1927: Prva revolucionarna državljanska vojna: Proti vplivnim vojaškim mogotcem sta se povezali KMT in KKP, vendar sta imeli različne interese in druga drugi nista zaupali. Leta 1925 je dr. Sun Yatsen umrl. Njegovo mesto je zasedel vrhovni poveljnik revolucionarne vojske, general Jiang Jieshi - Čangkajšek . S svojo vojsko je premagal dva najvplivnejša vojaška mogotca in na svojem znamenitem severnem pohodu osvojil večino osrednje in južne Kitajske. 1927-1937: Druga revolucionarna državljanska vojna: Spor med KKP in KMT je zahteval milijon človeških življenj. KMT so pričeli z masovno likvidacijo komunistov. Leta 1928 je Čangkajšek v Nanjingu

22

Made with FlippingBook flipbook maker