Oskarjeva Japonska

MINI SLOVARČEK Izvor japonskega jezika je neznan, prvi zapisi o japonščini se pojavljajo v 3. stoletju na Kitajskem. Kitajščina je sicer skozi čas precej vplivala na besednjak, vendar sta si jezika popolnoma različna. V srednjem veku je japonščina doživela spremembe, ki so jo približale današnji japonščini. Danes velja tokijski dialekt za standardno japonščino. Japonščina uporablja štiri različne vrste pisave: kandži – kitajske pismenke, prilagojene za zapis japonščine, hiragana in katakana – to sta zlogovni pisavi in romadži – latinske črke. Japonščina je aglunitativni jezik, tako kot finščina, madžarščina in turščina. To pomeni, da imajo besede določen koren, ki se mu dodajajo t. i. morfemi. Nimajo zlogov. Zaporedje besed je običajno subjekt-objekt-glagol. Japonski glasovi so za nas precej enostavni in nekaj osnovnih besed se ni težko naučiti. Dober dan. Konnichiwa / koničiva / Dobro jutro. Ohayo gozaimasu / ohajo gozajmas / Dober večer. Konbanwa / konbanva / Kako ste? O-genki desu ka / ogenki desu ka / Sem v redu. Genki desu / genki desu / Se opravičujem. Gomen nasai / gemon nasaj / Nasvidenje. bSayonara / sajonara / Da. Hai / haj / Ne. Iie / ije / Prosim. Dozo / dozo / Najlepša hvala. Arigato / arigato / Ali govorite angleško? Eigo ga dekimasu ka / ejigo ga dekimasu ka / Koliko? Ikutsu / ikutsu / Koliko (stane)? Ikura / ikura / Kje (je)? Doko / doko /

29