Oskarjeva Japonska

ŠINTOIZEM – JAPONSKA VERSKA TRADICIJA Šintoizem je stara japonska verska tradicija, mnogi njeni elementi so stari več kot 2000 let. Je prostorsko omejen na Japonsko, pripadnikov ima okoli 100 milijonov, ki so hkrati verjetno tudi pripadniki budizma. Šintoizem nima ustanovitelja ali neke središčne osebe, kot je npr. Jezus v krščanstvu. Tudi nima osrednje verske knjige. Nastal naj bi kot lokalno verstvo kmečkega prebivalstva in ime dobil šele po prihodu budizma na otok v šestem stoletju. Izraz šinto izhaja iz besed šin , kar pomeni duh in do – kar pomeni pot. V ospredju je tako čaščenje duhov, ki jih imenujejo kamiji . Ti so navzoči v živih in neživih pojavih in veljajo za usklajevalce odnosov med zemljo ter nebom. Nastanjeni so v naravi, npr. v gorah, drevesih, slapovih, vetru, streli, morda celo v živalih. Kamije se časti v templjih, na Japonskem je le-teh okrog 80.000. Gre za večje ali manjše komplekse, vstop do njih pa je označen z nekakšnimi okviri vrat, t. i. toriji . Legenda pravi, da sta bila na začetku zemlja in nebo, ki sta bila združena. Po ločitvi sta nastala dva pomembna kamija – Izanadži (moški) in Izanami (ženska). Ko sta stala na lebdečem nebeškem mostu, sta s kopjem pomešala po oceanu. Ko sta kopje dvignila, je iz njega kapljalo. In tam, kamor so padle kaplje, so nastali japonski otoki. Nato sta sestopila na zemljo in ugotovila svojo spolno različnost. Dogovorila sta se za zmenek ob nebeškem stebru in kmalu so se jima začeli rojevati številni otroci, kamiji. Najpomembnejša med njimi je boginja Amaterasu , boginja sonca, ki se je rodila iz Izanamijevega levega očesa. Japonski cesarji veljajo za Amaterasujine neposredne potomce.

11