Oskarjeva Japonska

Oskarjeva

Japonska

”Nemogoče je ostati indiferenten do japonske kulture. To je druga civilizacija, kjer vse kar ste se do sedaj naučili, lahko pozabite. Gre za velik intelektualni izziv in čudovito čutno izkušnjo.” Alain Ducasse

Št. licence 7732092

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI ........................................................................................................................................ 4 O JAPONSKI – ALI STE VEDELI? .............................................................................................................. 8 ŠINTOIZEM – JAPONSKA VERSKA TRADICIJA ..................................................................... 10 KRATKA ZGODOVINA ................................................................................................................................. 11 TOKIO ......................................................................................................................................................................... 17 GORA FUDŽI ......................................................................................................................................................... 20 MATSUMOTO ...................................................................................................................................................... 20 TAKAJAMA ............................................................................................................................................................. 20 KJOTO . ....................................................................................................................................................................... 21 NARA ........................................................................................................................................................................... 22 OSAKA ........................................................................................................................................................................ 22 HIROŠIMA ............................................................................................................................................................... 23 MIJADŽIMA . .......................................................................................................................................................... 24 JAPONSKA HRANA IN PIJAČA ............................................................................................................. 25 MINI SLOVARČEK ............................................................................................................................................. 27

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Japonska (po japonsko Nippon) oz. Japonska država (Nippon-koku). GLAVNO MESTO: Tokio – gre za največje urbano središče v državi in eno najgosteje naseljenih območij na svetu. 32 tokijskih okrajev ima okoli 8 milijonov prebivalcev, na območju prefekture živi 13 milijonov ljudi in v širšem območju Tokia 35 milijonov. Gostota prebivalstva je 5800 prebivalcev na km 2 . VEČJA MESTA: Yokohama 3.5 milijona prebivalcev, Osaka 2.5 milijona, Nagoya 2 milijona, Saporo 1.8 milijona ter Kobe in Kjoto vsak po 1.5 milijona prebivalcev. VODJA DRŽAVE: Formalno je vodja države japonski cesar. Ustava ga opredeljuje kot »simbol države in enotnosti ljudi«. Trenutni cesar je Akihito, ki pa je leta 2016 izjavil, da se želi upokojiti. Njegovo vlogo naj bi v bližnji prihodnosti prevzel njegov sin Naruhito (aprila 2019). Gre sicer za najstarejšo monarhično hišo na svetu, ki je korejskih korenin. MINISTRSKI PREDSEDNIK: Od leta 2012 je ministrski predsednik Šinzo Abe, ki je hkrati predsednik konservativne Liberalno demokratske stranke. Gre za tretji najdaljši premierski mandat v japonski zgodovini in za 57. premierja. POLITIČNA UREDITEV: Japonska je parlamentarna ustavna monarhija. Ceremonialni vodja države je japonski cesar, dejanski vodja pa premier. Njega imenuje cesar, potem ko ga predlaga japonski parlament, imenovan Diet. Slednji ima zgornji in spodnji dom. ČASOVNI PAS: Japonska je sedem ur pred srednjeevropskim časom poleti in osem ur pozimi. Japonci ne prestavljajo ure. ZASTAVA: Japonsko zastavo predstavlja rdeč krog na beli podlagi. Japonci jo imenujejo Nišoki ali Hinomaru. Rdeči krog na zastavi predstavlja sonce, saj je v skladu z njihovo mitologijo Japonska »dežela vzhajajočega sonca« – Amaterasu, boginja sonca, je namreč eno izmed njihovih najpomembnejših božanstev.

4

DENARNA ENOTA: japonski jen ali YPN. POVRŠINA: Japonska meri 377.972 km 2 (za 19 Slovenij) in ima 29.751 km obale. LEGA: Japonska leži ob obali vzhodne Azije. Obdajata jo severni Tihi ocean na severu, vzhodu in jugu ter Japonsko morje na zahodu. Najbližja kopenska soseda je Južna Koreja, ki je oddaljena 128 kilometrov. RELIEF: Japonska je otoška država, sestavlja jo več kot 6800 otokov, ki se raztezajo vzdolž vzhodnoazijske obale – od Rusije na severu vse do Tajvana na jugu. Glavni in največji štirje otoki, od severa proti jugu, so: Hokaido, Honšu, Šikoku in Kjušu. Na tem mestu naj omenimo tudi Okinavo, največji otok iz skupine otokov Rjukju. Okoli 73 % Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev, zato je glavnina prebivalstva skoncentrirana na obalnih ali rečnih ravnicah. Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov, japonski vsakdan pa sestavljajo tudi potresi in občasno cunamiji. Osrednjo gorsko verigo na otoku Honšu imenujemo Japonske Alpe. Najvišja točka in tudi sveta gora se imenuje Fudži ter meri 3776 metrov nadmorske višine. PODNEBJE: Japonska ima zmerno podnebje s štirimi letnimi časi, razen na Hokkaidu in subtropskem predelu Okinave. Zime so na jugu sveže in sončne, v okolici Tokia, kjer občasno sneži, hladne ter sončne, v okolici Hokaida, ki ga štiri mesece v letu prekriva sneg, pa zelo hladne. Poleti (med junijem in septembrom) vreme niha med toplim in zelo vročim, medtem ko je spomladi ter jeseni vreme milo. Skozi celo leto tudi dežuje. Glavna deževna doba se v povprečju začne v juniju in traja približno šest tednov. Na Okinavi se lahko začne že v maju, Hokaida se pogosto niti ne dotakne. Tej deževni dobi pravijo tudi »majski dež«. Več dežja je prav tako med sredino novembra in začetkom decembra. TEMPERATURE: Povprečna zimska temperatura je 5,1 °C, poletna pa 25,2 °C. Temperaturni rekord 12. avgusta 2013 je znašal 41,0 °C.

5

VODOVJE: Japonska veliko vlaga v čisto okolje in posledično čiste vode. Čeprav je morje okrog japonske kar precej onesnaženo, to ne velja za pitno vodo na otokih. Kar 97 % vseh gospodinjstev ima pitno vodo, ki je pitna praktično povsod. S 367 kilometri je najdaljša japonska reka Šinano, ki izvira v Japonskih Alpah in se izliva v Japonsko morje. PREBIVALSTVO: Država spada med najgosteje naseljene države na svetu in ima 128 milijonov prebivalcev, ki v 80 % živijo na največjem otoku Honšu. Družba je jezikovno, etnično in kulturno zelo homogena, saj je kar 98.5 % vseh prebivalcev etičnih Japoncev. Največ tujcev prihaja iz Koreje, sledijo Kitajci, Filipinci in Brazilci japonskih korenin. Japonska ima težave z nataliteto, saj se prebivalstvo stara, otrok pa je vedno manj. RELIGIJA: Prevladujoča religija je šintoizem, ki ima uradno 56 % pripadnikov (čeprav naj bi bil vsak Japonec že v osnovi pripadnik te religije), sledi budizem (35 %), krščanstvo (2 %) in ateizem (7 %). GOSPODARSTVO: Japonska je za Združenimi državami Amerike in Kitajske tretje največje gospodarstvo na svetu. Storitveni sektor sestavlja tri četrtine BDP-ja (bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in komunikacije), njihov industrijski sektor je visoko razvit in proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Njihove najbolj znane znamke so Toyota, Honda, Cannon, Nissan, Sony, Mitsubishi, Panasonic, Lexus, Subaru, Nintendo, Bridgestone, Mazda in Suzuki. Največ izvažajo na ameriški, kitajski in korejski trg, uvažajo pa iz Kitajske, ZDA ter Avstralije. Turizem postaja vse pomembnejši. Leta 2010 je Japonsko obiskalo 10 milijonov ljudi, leta 2015 20 milijonov, pričakujejo pa, da se bo obisk tujih turistov do leta 2030 povzpel na 60 milijonov. BRUTO DRŽAVNI DOHODEK: 42.860 USD na prebivalca (Slovenija 34.063 USD). Brezposelnost znaša 4 % vendar vseeno okrog 17 % ljudi živi pod pragom revščine. Japonski javni dolg znaša 230 % letnega BDP.

6

NARAVNA BOGASTVA: Japonska je praktično brez večjih zalog naravnih bogastev, med največje zaklade štejejo čisto vodo in les. Nekaj malega je titana in sljude (naravnih dvoosnih mineralov). Je največja svetovna uvoznica premoga in plina ter druga največja uvoznica nafte. KMETIJSTVO : Kmetijski sektor obdeluje 13 % vsega japonskega ozemlja. Ker je zelo malo površine, ki bi bila primerna za kmetovanje, so razvili sistem riževih teras, ki je zelo učinkovit pri žetvi. Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in pridobivanjem delovne sile. Prehransko so samozadostni za 50 % njihovih potreb, veliko hrane uvažajo iz ZDA. Največ proizvedejo zelenjave, riža, rib, perutnine, mlečnih proizvodov, svinjine, govedine, rož in čaja. Japonci ujamejo 15 % vseh rib na svetu (leta 2010 so ulovili preko 4.5 milijonov ton rib).

7

PRAZNIKI: Če kakšen od spodaj naštetih praznikov pade na nedeljo, je dela prost dan tudi ponedeljek. 1. januar: novo leto Drugi ponedeljek v januarju: Neidžin No Hi – dan, ki ga praznujejo vsi, ki tega leta dopolnijo 20 let 11. februar: dan ustanovitve Japonske 20/21 marec: spomladansko enakonočje, sledi tako imenovan »zlati praznični teden« 29 april: Šova dan – praznovanje rojstnega dneva cesarja Hirohita, ki je vladal med letoma 1926 – 1989 3 maj: Dan praznovanja japonske ustave 4. maj: Dan zelenja – dan, ki od leta 2007 zapolnjuje praznino v t.i. Zlatem prazničnem tednu na Japonskem. S tem dnevom tudi obeležujejo ljubezen bivšega cesarja Hirohita do rastlin. 5. maj: Dan otrok Tretji ponedeljek v juliju: Dan morja Tretji ponedeljek v septembru: Dan spoštovanja starejših 23/24 september: jesensko enakonočje Drugi ponedeljek v oktobru: Dan zdravja in športa 3. november: Dan kulture 23. november: Praznik dela in zahvalnosti 23. december: Cesarjev rojstni dan

8

O JAPONSKI – ALI STE VEDELI? – Japonska je znana po številnih povojnih izumih , ki so imeli velik vpliv na svet. Med drugim so izumili instant rezance (1958), hitre vlake (1964), zapestne ure quarz (1967), žepni kalkulator (1970), walkman (1979) in prvi androidni telefon (2003). – Na Japonskem se nahaja okrog 10 % vseh delujočih vulkanov na svetu . Med njimi je tudi najvišja in najsvetejša japonska gora Fudži. Ta je zadnjič izbruhnila leta 1707. – Japonci vsako leto zabeležijo do 1500 potresov na leto . Ti so različnih jakosti, magnituda med 4 in 6 po Richterjevi lestvici je nekaj vsakdanjega. Potresov je veliko zato, ker se Japonska nahaja na t. i. vzhodnem delu Pacifiškega ognjenega kroga. Pod japonskim otočjem se od severa proti jugu nahajajo Severnoameriška, Ohotska, Amurska in Filipinska tektonska plošča. – Do leta 2015 je bilo na Japonskem z zakonom prepovedano plesati pozno v noč. – Na Japonskem živi več kot 50.000 ljudi, ki so starejši od 100 let . Sicer imajo Japonci najvišjo pričakovano starost na svetu – 83.7 let. – Japonski vlaki veljajo za najbolj točne na svetu . Povprečna zamuda znaša zgolj 18 sekund . – Na Japonskem je več domačih živali kot otrok. Njihova rodnost je tako nizka, da v trgovinah prodajo več odraslih kot otroških plenic . – Med 2. svetovno vojno so Japonci pobili več Kitajcev, kot je bilo med vojno ubitih Judov. Z Rusijo Japonska še vedno ni podpisala mirovne pogodbe. Razlog za to so spori glede Kurilskih otokov. – Japonci vsako leto porabijo okrog 24 milijard jedilnih palčk . – Na Japonskem velja, da črne mačke prinašajo srečo.

9

– Japonci porabijo več papirja za izdelavo stripov kot za izdelavo toaletnega papirja. – Večina japonskih ulic je brez imen. – Glavni vzrok smrti japonskih moških v starosti 20–44 let je samomor. – Verjetnost, da bo Japonec umrl zaradi strela iz pištole, je enaka, kot da bo Američan umrl zaradi udara strele. – Kyoto pomeni prestolnica. Tokyo pa vzhodna prestolnica. Zato sta tudi imeni sestavljeni iz enakih črk. – Japonska vojska se uradno imenuje »Samoobrambna sila« (Self defense force), odrekla se je vsem vojaškim posredovanjem v tujini. Vseeno pa je njena vojska šesta najmočnejša na svetu. – 25 % mladih Japoncev in Japonk med 30 in 40 letom starosti je nedolžnih . Za intimnost se mladi zanimajo vedno manj, bolj so zaposleni z igranjem računalniških iger in branjem erotičnih stripov. – Milijon Japoncev naj bi bilo popolnoma zasvojenih z igranjem računalniških iger.

10

ŠINTOIZEM – JAPONSKA VERSKA TRADICIJA Šintoizem je stara japonska verska tradicija, mnogi njeni elementi so stari več kot 2000 let. Je prostorsko omejen na Japonsko, pripadnikov ima okoli 100 milijonov, ki so hkrati verjetno tudi pripadniki budizma. Šintoizem nima ustanovitelja ali neke središčne osebe, kot je npr. Jezus v krščanstvu. Tudi nima osrednje verske knjige. Nastal naj bi kot lokalno verstvo kmečkega prebivalstva in ime dobil šele po prihodu budizma na otok v šestem stoletju. Izraz šinto izhaja iz besed šin , kar pomeni duh in do – kar pomeni pot. V ospredju je tako čaščenje duhov, ki jih imenujejo kamiji . Ti so navzoči v živih in neživih pojavih in veljajo za usklajevalce odnosov med zemljo ter nebom. Nastanjeni so v naravi, npr. v gorah, drevesih, slapovih, vetru, streli, morda celo v živalih. Kamije se časti v templjih, na Japonskem je le-teh okrog 80.000. Gre za večje ali manjše komplekse, vstop do njih pa je označen z nekakšnimi okviri vrat, t. i. toriji . Legenda pravi, da sta bila na začetku zemlja in nebo, ki sta bila združena. Po ločitvi sta nastala dva pomembna kamija – Izanadži (moški) in Izanami (ženska). Ko sta stala na lebdečem nebeškem mostu, sta s kopjem pomešala po oceanu. Ko sta kopje dvignila, je iz njega kapljalo. In tam, kamor so padle kaplje, so nastali japonski otoki. Nato sta sestopila na zemljo in ugotovila svojo spolno različnost. Dogovorila sta se za zmenek ob nebeškem stebru in kmalu so se jima začeli rojevati številni otroci, kamiji. Najpomembnejša med njimi je boginja Amaterasu , boginja sonca, ki se je rodila iz Izanamijevega levega očesa. Japonski cesarji veljajo za Amaterasujine neposredne potomce.

11

KRATKA ZGODOVINA PRAZGODOVINA

Ostanki paleolitske kulture na Japonskih tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bi bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju pred okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi Džomonska kultura. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiralništvom in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa so v enostavnih zemljankah. Gre za prednike današnjih ljudstev Ajnu in Jamato. Med letoma 300 pr n. št. in 300 n. št. se na Japonskem dogajajo obsežne migracije, saj Korejci prihajajo na japonsko ozemlje, predvsem na severni del otoka Kjušu. S seboj so prinesli železo in bron ter, kar je najpomembnejše, kultivacijo riža. To je pomemben trenutek v japonski zgodovini, saj s tem pride tudi do lastništva zemlje, ki postane osnova kasnejše družbene ureditve – fevdalizma. ZGODNJA JAPONSKA – KOFUN (300–552) Kofun imenujemo obdobje starih grobnic. V tem času so se gradile ogromne grobnice za lokalne poglavarje. Ponavadi je imel njihov tloris obliko ključavnice, obdane so bile z jarkom, napolnjenim z vodo. V nekaterih od njih so arheologi našli predmete, kot so bronasta ogledala, glinene izdelke, ki ponazarjajo živali, objekte in ljudi, oklepe, meče ter nakit. Uradno je cesarske grobnice prepovedano izkopavati. OBDOBJE ASUKA (552–710) Obdobje Asuka je poimenovano po domnevni prvi prestolnici plemena Jamato. Ta naj bi se nahajala v bližini današnjih mest Osaka in Nara. V tem času se Japonci seznanjajo s kitajsko kulturo in jo prilagajajo svojemu načinu življenja. Iz Kitajske, preko Koreje, pridejo na Japonsko budizem, konfucianizem in kitajska pisava. Vse te novosti vzpodbudijo politične, izobraževalne in etnične reforme, vključujoč prvo japonsko ustavo, ki je temeljila na konfucijskih načelih. Kitajski vpliv se kaže tudi v arhitekturi,

12

kiparstvu, slikarstvu, glasbi in poeziji. Prestolnice se v tem času pogosto menjajo. Razlog za to je šintoizem in smrt, kot nekaj nečistega v šintoizmu. Vladarji so po navadi umirali v svoji palači in ker je smrt veljala za nečisto, so njihovi nasledniki potem gradili nove palače. Tako se leta 694 prestolnica prestavi v Fudživaro, prvo od treh velikih japonskih kopij mogočnega kitajskega mesta Xi'an. OBDOBJE NARE (710–794) Leta 710 je bila ustanovljena nova prestolnica Heijo, današnja Nara. V osmem stoletju jim je uspelo tudi bolje povezati državo, saj so razvili sistem cest, ki so tekle med provincialnimi prestolnicami in Naro. Priljubljenost budizma narašča, gradijo se budistični templji in samostani. Med drugim tudi Todai-ji tempelj v Nari, ki ponazarja moč takratnih cesarjev. Centralna oblast je začela vedno bolj izgubljati svoj vpliv napram budistični duhovščini in klanom, ki so obvladovali bolj oddaljene dele cesarstva. To je tudi eden od razlogov za to, da se prestolnica zopet seli, tokrat v Kjoto. OBDOBJE HEIAN (794–1185) Kjoto, sprva imenovan Heian-kyo, je bil najmogočnejša kopija Xi'ana. Priljubljenost budizma je še vedno naraščala, tudi med preprostimi ljudmi. Z zatonom kitajske dinastije Tang v 10. stoletju zamrejo stiki s Kitajsko. Japonska kultura je ubrala svojo pot. Cveti predvsem literatura in tudi druge vrste umetnosti. SREDNJEVEŠKO OBDOBJE SAMURAJEV V stari Japonski so lokalni poglavarji potrebovali vojake, da so z njimi branili svoje ozemlje. Sčasoma so ti lokalni poglavarji postali pravi fevdalni gospodje, njihovi vojaki, nekoč zgolj plačanci ali odpadniki, pa so postali njihovi zvesti vojščaki, znani tudi kot samuraji . Japonski vojni heroj Minamoto Yoshitsune in njegov brat Yorimoto sta ustanovila samurajski red konec 12. stoletja in za 700 let so samuraji postali vladajoči razred na Japonskem. Samuraji so imeli svoj pravilnik etičnega in strateškega obnašanja.

13

Imenoval se je »bushido« – pot bojevnika . Pri samurajih se je poveličevala bojevnikova brezpogojna vdanost svojemu gospodu, samožrtvovanje in pokora za onečaščenje gospodarjeve hiše. Velika sramota je bil poraz v boju in častno je bilo, da so poraženi generali ali vojskovodje po porazu storili samomor – z rezanjem lastnega trebuha. To je pomenilo počasno in boleče umiranje. Kasneje je prišlo v navado, da je vodja zmagovalcev umirajočemu odsekal glavo. To se je štelo obema v čast. Ne glede na to, da so se Japonci v 16. stoletju seznanili z evropskim strelnim orožjem, so se držali starih načel in tudi načinov boja – tako sta mečevanje in lokostrelstvo ostalo glavna načina samurajskega bojevanja. V 13. stoletju je s svojo vojsko Kublaj Kan poskušal vključiti v svoj ogromen mongolski imperij tudi Japonsko. To mu je kar dvakrat preprečila narava – na morju je njegovo floto obakrat uničila nevihta. Uničena je bila armada tisočih ladij in 140.000 vojakov. Japonci so te, za njih srečne, nevihte poimenovali »kamikaze« , kar v prevodu pomeni božji vetrovi . Izraz kamikaze pa je postal precej bolj znan med 2. svetovno vojno. V državi so se pojavljale tenzije po združitvi celotnega naroda. To je naposled uspelo trem vojaškim poveljnikom, šogunom. Ti so bili Oda Nobunaga (1534–1582), Toyotomi Hideyoshi (1536–1598) in Tokugawa Ieyasu (1542–1616). Po zmagi so se tudi oni sporekli, Ieyasu je menil, da je Kjoto neprimerno mesto za prestolnico, zato je ustanovil novo na vzhodu, v bližini Kamakure, in jo poimenoval Edo. Kasneje Edo postane današnji Tokio, Ieyasu pa je sebe imenoval za šoguna celotne Japonske. V takratni družbeni ureditvi so bili pod šogunom samuraji, sledili so kmetje, obrtniki in trgovci. »Brez razreda« so bili igralci, umetniki, zabavljači in prostitutke. Vodja države je bil cesar. Leta 1543 pridejo na Japonsko tudi prvi Evropejci – to so Portugalci . S seboj prinesejo krščanstvo. Le-to misijonarji širijo in do konca 16. stoletja je spreobrnjenih že okoli 150.000 Japoncev. Kmalu so japonski kristjani obravnavani kot grožnja. V 17. stoletju začnejo zapirati samostane in pobijati kristjane. Zaradi vedno večjega zanimanja za Japonsko s strani Evropejcev in vpliva njihove kulture, se Japonska v 17. stoletju namerno izolira od ostalega sveta. Edini tujci, ki jim je bil dovoljen vstop, so bili Kitajci

14

in edini Evropejci, s katerimi so trgovali, so bili Nizozemci . Medtem mesto Edo raste in v sredini 18. stoletja doseže milijon prebivalcev. Japonci pravijo, da je bil Edo v tistem času največje mesto na svetu . Vedno več je trgovcev, ki pridobivajo vpliv, samuraji pa ga počasi izgubljajo. Cveti umetnost in gledališče, gejše in kurtizane so zelo popularne. Gejša ali geiko je ženska, ki preučuje starodavne umetnosti japonskega plesa in glasbe. Uspešna gejša mora predstavljati lepoto, milino, umetniški talent, uglajenost in popolno vedenje. Poleg tega mora obvladati petje, ples, slikarstvo, kaligrafijo, obred pitja čaja in točenja alkohola, znati mora igrati šamisen (tradicionalni japonski inštrument), ročni boben, flavto ter druga glasbila, biti mora seznanjena z aktualnimi družbenimi dogodki, poznati književnost. Pri opravljanju svojega poklica se namreč srečuje z raznovrstnimi ljudmi. Vsako stranko mora znati obravnavati na svoj način. Ena bolj znanih gejš je Mineko Iwasaki, ki so jo slavili kot najuspešnejšo gejšo njene generacije. Noč z gejšo danes stane približno 5000 evrov. Je pa zmotno mišljenje, da so gejše prostitutke. Gre za dekleta, ki moške kratkočasijo in zabavajo, vendar ne nudijo spolnih uslug. V 40-ih letih 19. stoletja so Američani dvakrat zaprosili Japonce, če lahko njihova pristanišča uporabljajo za postanek ameriških ladij na dolgi plovbi med Kalifornijo in Kitajsko. Japonci so jih obakrat zavrnili. Leta 1853 se je v Edoškem pristanišču zasidral Komodor Matthew Perry s svojimi tremi ladjami, ki so jim Japonci kasneje nadeli ime »Črne ladje«. Komodor je s seboj nosil sporočilo ameriške vlade. V njem je bilo zapisano, da če Japonci ne bodo odprli svojih pristanišč za Američane, bo sledila ameriška vojaška intervencija. Američani niso pozabili dodati, da imajo boljše orožje. Leta 1859 se je Japonska odprla svetu. OBDOBJE MEIJI (1868–1912) Leta 1868 prestol zasede 16-letni cesar Mutsuhito. Začne uvajati reforme. Med drugim preimenuje Edo v Tokio, ukine samurajski red in takratni kastni sistem, prepove nošenje orožja v javnosti, uvede sončni koledar, obvezno šolstvo ter vojaščino. Gradijo se železnice in v mestih zahodnjaške stavbe, Japonci hodijo študirat

15

na zahod. Gradijo se tekstilne tovarne, razvija se težka industrija, Japonci se začenjajo oblačiti po zahodnih standardih. Na podlagi nemškega in francoskega pravnega reda dobi Japonska novo ustavo in zakone. Japonci leta 1881 dobijo prvega premierja, cesar pa velja za polboga. Šintoizem postane državna religija, začne se spodbujati nacionalizem. Posledično se začne Japonska ozirati po ozemljih svojih sosed – tudi kolonializem so povzeli po zahodnih vzornikih. Glavni tarči sta Koreja in Kitajska. OBDOBJI TAIŠO (1912–1926) IN ŠOVA (1926–1989) Japonska se je v 1. svetovni vojni postavila na stran antante in zasedla nemška ozemlja v vzhodni Aziji. Japonci so si želeli večje politične moči v Aziji, pridružili so se tudi Ligi narodov. Taišo velja za zlato obdobje v japonski zgodovini, cvetela je demokracija, ženske so pridobivale vedno več pravic, pojavljala so se študentska gibanja. Po drugi strani pa je bil vedno večji razkorak med revnimi in bogatimi. Leta 1926 se začne obdobje Šova (razsvetljena harmonija) , prestol je prevzel princ Hirohito. Zlom Wall Streeta leta 1929 prizadene tudi japonsko gospodarstvo. Poveča se brezposelnost. Nacionalizem se močno širi. Leta 1931 razstrelijo železniško progo na Kitajskem, ki je bila sicer pod japonskim nadzorom. Za napad okrivijo Kitajsko in s tem dobijo razlog, da napadejo Mandžurijo, ki jo po osvojitvi preimenujejo v Mandžuko . Japonska se umakne iz Lige narodov, leta 1936 se povežejo z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. Medtem se 2. svetovna vojna v Aziji nadaljuje in decembra leta 1937 doseže enega od vrhuncev. Japonci zavzamejo kitajsko mesto Nanjing in temu sledi šesttedensko pobijanje, posiljevanje in mučenje, znano tudi kot »Posilstvo Nanjinga« . Ubitih je okoli 300.000 ljudi, tudi žensk, otrok in starcev. Na japonsko ravnanje na Kitajskem se odzovejo Američani, ki prenehajo trgovati z Japonsko in zamrznejo vse japonsko premoženje v ZDA. Japonska jim vrne z nepričakovanim napadom na Pearl Harbor decembra leta 1941. To Američane vzpodbudi, da aktivno vstopijo v 2. svetovno vojno. Medtem so Japonci do leta 1942 napadli in osvojili ogromen del jugovzhodne Azije. Bojna sreča se je obrnila po bitki pri Koralnem morju , ko so začeli

16

zavezniki počasi napredovati in osvobajati japonsko okupirana ozemlja. Tihomorski otok Saipan so zavezniki po osvojitvi uporabljali kot bazo za napad na Japonsko. V marcu 1945 so v tridnevnem bombardiranju Tokia ubili več kot 100.000 ljudi in uničili 700.000 domov. Na Okinavi so zavezniki ubili več kot 200.000 ljudi, polovica od tega je bilo civilnega prebivalstva. Zavezniki so zahtevali japonsko brezpogojno vdajo, ki je niso dobili. Američani so se nato odločili za uporabo atomske bombe. 6. avgusta 1945 so odvrgli prvo atomsko bombo na Hirošimo in tri dni kasneje še eno na Nagasaki . Obe bombi sta skupno zahtevali več kot 200.000 človeških žrtev. Teden dni kasneje je cesar dejal, da je kapitulacija neizbežna. V septembru 1945 jo je tudi podpisal. JAPONSKA PO 2. SVETOVNI VOJNI Po kapitulaciji Japonske je sledila ameriška okupacija in to je edino obdobje v japonski zgodovini, ko je bila Japonska okupirana s strani tujih sil. Američani so sodili japonskim vojnim zločincem. Japoncem so vsilili tudi novo, na ameriških načelih temelječo ustavo. Ta med drugim določa, da japonska vojska ne bo nikoli več vojaško napadla drugih držav, cesarju pa je bil prav tako odvzet status polboga. Japonci so sčasoma postali pomembni ameriški zavezniki v tem delu sveta. Američani so se umaknili leta 1952, le na otočju Rjukju so ostali do leta 1972. Japonska se je (tudi) z zavezniško pomočjo pobrala na noge in na novo zgradila državo. Postala je pomemben igralec v svetovnem gospodarstvu, kar imenujemo tudi »japonski gospodarski čudež«. Država je postala kapitalistično naravnana, v svetu najbolj znana po elektroniki in avtomobilski industriji. Leta 1989 je umrl cesar Hirohito in obdobje Šova je bilo končano. Leta 1990 je na oblast prišel cesar Akihito in začelo se je obdobje Heisei . V tem času je prišlo do ekonomske stagnacije, januarja leta 1995 se je zgodil velik potres ki je opustošil mesto Kobe , samo dva meseca kasneje pa so člani religijskega kulta ubili 12 ljudi in z živčnim plinom na tokijski podzemni železnici zastrupili dodatnih 5500. Marca 2011 je prišlo do potresa 9 stopnje po Richterjevi lestvici. Posledica tega je bil uničujoč cunami, ki je zadel Japonsko . Smrtnih žrtev je bilo okoli 16.000, 6000 ranjenih in 2000

17

pogrešanih. Poškodovana je bila jedrska elektrarna v Fukušimi , 200 km severno od Tokia. To je sprožilo javne debate o nadaljnji japonski politiki na področju uporabe jedrskih elektrarn. Od leta 2012 je na oblasti Šinzo Abe . Njegova politika želi predvsem stimulirati gospodarstvo. Leta 2013 je bil Tokio izbran za gostitelja olimpijskih iger leta 2020 . Leta 2015 je desno usmerjeni Abe začel spreminjati ustavo, da bi dovolila japonski armadi posredovati v tujini. To je sprožilo ostre odzive tako doma kot pri sosedih, predvsem na Kitajskem in v Južni Koreji. Danes se Japonska še vedno sooča z ekonomsko stagnacijo, starajočo populacijo in še vedno trajajočim procesom odstranjevanja posledic v Fukušimi. Prav tako se v bližnji prihodnosti obetajo zanimivi premiki na političnem področju.

18

TOKIO Tokio, po japonsko vzhodna prestolnica, je največje in najbolj znano japonsko mesto. Formalno mu Japonci pravijo kar Tokijska metropola. Hkrati ima status prefekture in mesta, kar je pri japonskih mestih posebnost. Sestavljen je iz 32 okrajev, v katerih živi več kot 8 milijonov ljudi. S širšim območjem, ki vključuje prefekture Čiba, Kanagava in Saitama, ima 35 milijonov ljudi ter je najgosteje poseljeno urbano območje na svetu. Je administrativno, poslovno, prometno, izobraževalno in kulturno središče države. Uradno je bilo mesto ustanovljeno leta 1457, ko je eden od manj pomembnih poglavarjev Ota Dokan zgradil grad na območju današnjega Tokia. V zgodovini mesta je pomembnejše leto 1590, ko je fevdalni gospod Tokugawa Ieyasu izbral to malo mestece, takrat imenovano Edo, za svojo vojaško bazo. Deset let kasneje pa je obvladoval celotno Japonsko in se imenoval za šoguna – vojaškega poveljnika. Čeprav je imel cesar svojo palačo še vedno v Kjotu, je pravi center japonske moči ležal v Edu. Leta 1640 se je Edo lahko pohvalil z najbolj impresivnim gradom na Japonskem, velikim številom trgovcev, gejš in gledališč. V tistem času naj bi bil Tokio največje mesto na svetu. V bližini Tokia je v 19. stoletju pristal Komodor Matthew Perry s svojimi črnimi ladjami in zahteval odprtje japonskih pristanišč za ameriške ladje. Leta 1868 se je v mesto preselil tudi japonski cesar. 20. stoletje je bilo za mesto precej burno: leta 1923 ga je prizadel velik potres, ki je porušil polovico mesta, umrlo je 100.000 ljudi. Med 2. svetovno vojno so ga zavezniki dodobra zbombardirali, vključno s pomembnejšimi zgradbami v mestu. Pred vojno je imelo mesto 7 milijonov prebivalcev, ob koncu vojne je ta številka padla na tri milijone. Po vojni so pri obnovi mesta izdatno pomagali Američani. Leta 1964 je Tokio gostil Olimpijske igre, leta 2002 svetovno nogometno prvenstvo, mesto pa se pripravlja tudi na Olimpijske igre leta 2020. Danes je Tokio moderno mesto in povprečen turist verjetno v resnici nima jasne predstave o tem, kako veliko je. Za lažjo predstavo – za približno 70 % Slovenije.

19

Cesarska palača Kar precejšen del strogega centra Tokia je del cesarske palače, doma cesarja in njegove družine. Palača je zaprta za javnost, obkrožena s cesarskimi vrtovi (najlepši je Higashi Gyoen). V okolici palače se nahaja tudi Muzej moderne umetnosti, kontroverzni spomenik vojaškim žrtvam 2. svetovne vojne Yasukuni-jinja, glavna tokijska železniška postaja ter na južni strani tudi gledališča, banke in sedeži številnih podjetij. Ginza Mestna četrt Ginza, kraj, kjer »se kuje srebro«. Tako pravijo tej četrti zato, ker so se tu ob ustanovitvi mesta nahajale kovnice denarja. V Ginzi se nahaja ena izmed glavnih Tokijskih nakupovalnih ulic Chuo-dori, na kateri se nahajajo najbolj prestižne blagovne znamke in najboljše restavracije, tudi gledališča, kinematografi in umetniške galerije. Tsukidži Gre za najbolj znano in tudi največjo ribjo tržnico na svetu. Nahaja se na obrobju Ginze in stoji na tem mestu že od leta 1657. Tržnica se odpre ob 3.00 zjutraj, ko tja pripeljejo ribe iz celega sveta. Dražba se začne malo po peti uri zjutraj in se po navadi zaključi okrog 10.00. Na njej lahko sodelujejo le licencirani kupci. Kmalu zatem glavno dogajanje na tržnici zamre. Dnevni promet na tržnici znaša okoli 15 milijonov evrov, v dnevni ponudbi je več kot 400 različnih vrst morske hrane. Letno prodajo za 700.000 ton morske hrane. Na tržnici je zaposlenih 60.000 ljudi, vključno z dobavitelji, računovodji, distributerji ipd. Akihabara Akihabara je znana po elektroniki in vseh pripomočkov, ki spadajo zraven. Če želite kupiti nov telefon vodilnih svetovnih znamk, Play Station ali fotoaparat, potem obiščite to četrt in se izgubite med večnadstropnimi trgovinami. Na ulici mična japonska dekleta vabijo v kavarne in restavracije. Ponudba je pestra, od karaok, do restavracij, kjer je del ponudbe tudi čiščenje gostovih ušes. Za igričarske navdušence je Akihabara pravi raj, ponudba igralnih

20

avtomatov z računalniškimi igricami je res ogromna. Ti klubi so odprti med 10.00 in 24.00. Ueno Večina obiskovalcev obišče Ueno zaradi parka Ueno Koen, številnih muzejev, med katerimi je tudi Tokijski nacionalni muzej. V času cvetenja češenj se sem zgrinja prav tako lokalno prebivalstvo in občuduje cvetoče češnje različnih vrst. Cvetenje češenj Na Japonskem je občudovanje češnjevih cvetov že stoletja dolga tradicija, ki simbolizira čas pomladi in ponovnega prebujanja narave, zato se ljudje radi zbirajo med drevesi, prirejajo piknike ter čas občudovanja cvetov izkoristijo tudi za druženje s prijatelji in družino. Češnje tam cvetijo konec marca in na začetku aprila. Češnjev cvet je japonska nacionalna cvetlica in je simbol upanja ter prenove. Asakusa Asakusa je predel, v katerem se nahaja najbolj znan tokijski budistični tempelj Sensoji. Poleg njega se nahaja tudi šintoistični tempelj. V njuni okolici je veliko malih trgovinic z lokalnimi spominki in lokalno hrano. Tu se odvijajo številni verski festivali in praznovanja, najbolj znan med njimi je Sanja Matsuri, ki poteka v tretjem vikendu v maju. Tokio Skytree Tokijski stolp, imenovan Skytree, je druga najvišja stavba na svetu. Meri 634 metrov, od njega je višji le dubajski Burj Khalifa z 830 metri. Stolp ponuja osupljiv razgled nad mestom, od koder, posebej ob večerih, obiskovalec sploh ne vidi ne konca in ne kraja tega mogočnega mesta. Spodnja razgledna točka se nahaja 350 metrov nad tlemi, zgornja pa 450.

21

GORA FUDŽI Japonski pregovor pravi, da se pameten človek povzpne na Fudži enkrat, norec pa dvakrat«đ. Fudži je s 3776 metri najvišja japonska gora. Je še vedno delujoči vulkan. Prav tako je ena od treh japonskih svetih gor, skupaj z gorama Tate in Haku. Po šintiostičnem verovanju naj bi bila gora dom kamija Kuninotokotači. Vrh je pet mesecev v letu pokrit s snegom, gora pa je obdana z jezeri in številnimi izviri vode. Na Fuji se lahko povzpnejo samo moški, pred vzponom se ritualno umijejo v Fudžijevih izvirih. Uradna sezona romanja je v juliju in avgustu. ONSEN Onsen je tradicionalna japonska kopel. Kopeli so različnih vrst, nahajajo se v zunanjih ali notranjih prostorih. Večina je ločena po spolih. Na Japonskem jih je na tisoče in predstavljajo pomemben del japonske kulture. Vsak onsen je sestavljen iz treh delov. V slačilnici se slečemo in pospravimo svoja oblačila. V umivalnici se temeljito umijemo z malo brisačko. Večkrat se je potrebno zdrgniti po celem telesu, glava je lahko izključena. Nadaljujemo v tretji prostor, kjer so bazeni. Brisačko, s katero smo se prej umili, si poveznemo na glavo in se sprostimo v vroči vodi. Voda ima približno 48 stopinj. MATSUMOTO Matsumoto je mesto, oddaljeno približno 70 kilometrov od bolj znanega mesta Nagano (gostitelj zimskih olimpijskih iger leta 1998). Mesto je izhodiščna točka za športne aktivnosti v Japonskih Alpah, znano pa je tudi po najlepše ohranjenem japonskem gradu Matsumotu. Ta je bil zgrajen v 16. stoletju.

22

TAKAJAMA Za Takajamo pravijo, da jo je enostavno treba obiskati. Znana je namreč po lepo ohranjenem starem delu mesta, ki so ga zavezniške bombe pustile praktično nedotaknjenega. Mesto je bilo nekoč dom izkušenih tesarjev, ki so gradili templje in gradove po celi Japonski. V mestu je ogromno malih lokalnih prodajaln in restavracij z lokalno hrano. V bližini se nahaja tudi tradicionalna vas Shiragawa-go, ki je pod Unescovo zaščito. Vas je znana po hišah, kritih z riževo slamo, streha pa ima obliko dlani, ki molijo. Zgornja nadstropja hiš so uporabljali za proizvodnjo smodnika ali pa so gojili sviloprejke, v spodnjih nadstropjih pa so živeli. KJOTO Stara japonska prestolnica (več kot 1000 let), ki so jo zavezniki med vojno pustili v precej dobrem stanju. Zato tudi pravijo, da ima Kjoto še vedno tisti pravi tradicionalni duh, ki je pomešan z modernim. Pravi Kjotčani še vedno trdijo, da je prav njihovo mesto glavno japonsko mesto. V mestu je veliko budističnih templjev in vrtov, znano pa je tudi po predelih, v katerih so in še vedno delujejo gejše. Zanimiva je tudi njihova železniška postaja, ki ima kar 15 nadstropij. Fushimi inari Gre za eno najpomembnejših in najbolj zanimivih šintoističnih svetišč. Posvečeno je boginji riža. Nahaja se v južnem delu Kjota in je znano po 11.000 rdečih in oranžnih torijih, ki vodijo na vrh svete gore Inari. Pot je dolga 4 kilometre. Ti toriji so sponzorirani, zato je na hrbtnih straneh tudi napisano ime posameznika ali podjetja, ki je daroval svetišču posamezen tori. Arašijama Gre za prijetno turistično okrožje v zahodnem obrobju Kjota. Tam se nahajajo veliki budistični templji, najpomembnejši je Tenrjudži. Predel je znan tudi po bambusovem gozdu. Sprehod po gozdu in ob ribniku predstavlja lep odmik od mestnega vrveža.

23

Zlati paviljon To je budistični tempelj, ki ima zgornji dve nadstropji v celoti pokriti z zlatimi lističi. Tempelj je obkrožen z ribnikom in se nahaja v vrtovih, ki so služili za meditacijo, saj delujejo zelo pomirjujoče. V svoji zgodovini je tempelj večkrat pogorel, nazadnje leta 1950, vendar je bil obnovljen vsakič sproti. Grad Nidžo Grad Nidžo je služil kot poletna rezidenca Tokugawe Ieyasuja, prvega šoguna iz obdobja Edo. Zgrajen je bil leta 1603 in bil dograjen 23 let kasneje, ko so mu dodali peto nadstropje. V 19. stoletju so ga nekaj časa uporabljali tudi kot cesarsko palačo, čez čas pa so ga cesarji podarili mestu in odprli za javnost kot zgradbo posebnega zgodovinskega pomena. Od leta 1994 spada grad pod Unescovo zaščito. Grad je razdeljen na tri dele: glavni (zunanji) obrambni obroč, notranji obrambni obroč in notranji vrtovi. Celotno območje je ograjeno s kamni in jarkom. NARA Preden je Kjoto leta 794 postal prestolnica, je bilo v tej vlogi mesto Nara. V smeri proti jugu je od Kjota oddaljena 35 kilometrov. Velja za rojstni kraj japonske civilizacije. V 7. in 8. stoletju, obdobju Nare, se je budizem dokončno ukoreninil na Japonskem. To mu je uspelo tudi s pomočjo bogatih pokroviteljev, ki so podpirali gradnjo templjev in vseh oblik budističnih umetnosti, marsikatere od njih so se ohranile vse do danes. Nara je danes umirjen, sproščen in atraktiven kraj. Glavna znamenitost je osrednji park v mestu, ki je eden najstarejših parkov na Japonskem. Ustanovljen je bil v 14. stoletju, obsega 502 hektarja. Po parku se sprehaja več kot 1200 srn, ki jih je dovoljeno prosto hraniti, vendar le s piškoti, ki se jih kupi v lokalnih prodajalnah. Park je dom Narodnemu muzeju, v katerem se nahaja največja lesena stavba na svetu, v kateri je shranjen 15 metrov visok kip Bude. Tempelj je bil ustanovljen v 8. stoletju, z njim pa so Japonci želeli pokazati svetu, da gre za mogočno civilizacijo.

24

OSAKA Osaka je tretje največje mesto v državi. Pravijo, da so Osačani bolj sproščeni, odprti, duhoviti in uživaški, med Japonci pa so posebni tudi zaradi dialekta. V Osaki ni veliko starih zgodovinskih stavb. Mesto je precej novo, z visokimi nebotičniki (predvsem v poslovnem delu Osake). Osaka je nastala v petem stoletju, takrat je bila znana kot Naniwa. Služila je kot glavno japonsko okno v svet, predvsem kar se tiče trgovanja s Korejo in Kitajsko. Zelo kratek čas je bilo mesto prestolnica, a je ta status izgubilo in kasneje so se v mestu začeli postavljati pomembnejši templji. V bližini enega od njih je dal Toyotomi Hideyoshi v 16. stoletju postaviti svoj grad – Osaka-jo. Danes je to eden najbolj znanih japonskih gradov. Zgodovinsko je Osaka znana kot trgovsko središče in ima eno najpomembnejših pristanišč v državi. Znana je tudi kot kuhinja naroda, saj od tu prihajajo najboljše japonske jedi, v obdobju Edo pa se je tu nahajal center trgovanja z rižem. V zadnjih letih potekajo politične debate, ali naj bi Osaka postala nekakšna »rezervna prestolnica«, če bi se Tokiu primerila kakšna katastrofa. HIROŠIMA Od 6. avgusta leta 1945 je Hirošima, največje mesto na zahodnem delu otoka Honšu, živi spomenik uničujoče moči atomske bombe. Vsako leto se v Spominskem parku in muzeju milijoni poklonijo žrtvam te katastrofe. Na novo postavljeno mesto pa velja kot živi simbol zmage življenja nad uničenjem. Danes je to moderno mesto s pridihom starega. Hirošima pomeni »široki otok« in ji pravijo tudi mesto rek. Ker je bila pomembna strateška točka na zahodnem Honšuju, je skozi čas postajala tudi pomembna vojaška baza. To je bil tudi eden od razlogov za vojaški napad na mesto. Napad z atomsko bombo Med 2. svetovno vojno je bila Hirošima ena glavnih japonskih vojaških baz – tu so imeli skladišča orožja, ki so ga pošiljali naprej, tu je bil vojaški štab in pomembno vojaško pristanišče. Ko se je vojna sreča začela obračati v prid zaveznikov, so se Američani začeli odločati, kako bodo

25

porazili Japonsko. Ker se Japonci, navkljub pozivom, niso želeli predati, je padla odločitev, da bodo na Hirošimo odvrgli atomsko bombo, ki so jo med vojno razvili. Na ta način so želeli tudi opravičiti t. i. »Projekt Manhatan«, ki je potekal v popolni tajnosti in s katerim so razvili jedrsko orožje. Takrat so naredili štiri atomske bombe, ocenjuje se, da naj bi vsaka od njih stala približno 5 milijard dolarjev. V ponedeljek, 6. avgusta leta 1945, ob 8.15 zjutraj je bila prvič v zgodovini uporabljena atomska bomba v vojni. »Deček«, kot so poimenovali bombo, je eksplodiral nekje 600 metrov nad tlemi in povzročil pravo opustošenje v mestu. Ocenjuje se, da je bilo v trenutku ubitih okoli 80.000 ljudi, do konca leta je ta številka narasla do 166.000. Uničenega je bilo 70 % mesta. 7 % je bilo resno poškodovanega. Eksplodiralo je 15.000 ton TNT-ja. Američani so Hirošimo izbrali zato, ker je bila pomembna vojaška baza in ker je njena geografska lega taka, da je eksplozija lahko povzročila kar največ škode in ubila največ ljudi. Tri dni kasneje je bila odvržena druga atomska bomba na Nagasaki. »Debeluh« je v trenutku ubil 40.000 ljudi. Ta dva dogodka sta prisilila Japonsko k predaji, vseeno pa se zastavlja vprašanje, ali sta bila res nujna za kapitulacijo Japonske. MIJADŽIMA Otok Mijadžima je dom enega najbolj znanih templjev Itsukušima džindža in vodnega torija Otori . Otok se nahaja 20 kilometrov jugozahodno od Hirošime in je od obale Honšuja oddaljen le nekaj sto metrov. Vas ob templju je sicer precej skomercializirana, ampak vseeno privlačna, ponuja veliko restavracij, prodajaln spominkov in drugih trgovinic. Itsukušima-džindža ima svoje korenine v šestem stoletju. Ponaša se z znamenitim torijem, postavljenem v morju, 200 metrov od obale. Tori označuje, da je celoten otok sveti kraj. Velja za eno od najlepših turističnih točk na Japonskem. Ta kraj je, po legendi, vojaški poveljnik Taira-no-Kiyomori določil za glavno svetišče njegove družine. To se je zgodilo v 12. stoletju. Takrat je tempelj prevzel tudi današnjo obliko. Ves čas so ga vestno obnavljali, vsaj sedemnajstkrat. Pravijo, da je tam najlepše ponoči. Za svetiščem se nahaja najvišji vrh na otoku, gora Misen.

26

JAPONSKA HRANA IN PIJAČA Japonska hrana je zagotovo specifična. Zahodnjakom je okus popolnoma tuj in lahko rečemo, da jo obožuješ ali pa ti enostavno ne paše. Vmesne možnosti ni. Med najbolj znane japonske jedi spadajo suši, sašimi, tempura, miso juha in soba rezanci (ajdovi rezanci). Za osnovno živilo velja beli riž , ki se mu dodajajo priloge. Riž se po navadi postreže v manjši skodelici, ostale jedi pa individualno na majhnem krožničku ali skodelici. Japonci namreč ne želijo imeti hrane z različnimi okusi na istem krožniku. Njihova hrana je tradicionalno začinjena s kombinacijo sojine omake, sakeja, kisa, sladkorja in soli. Radi imajo tudi tofu, ki ga dodajajo različnim jedem. Japonci pojedo ogromno rib oz. morskih sadežev, na drugi strani pa relativno malo mesa, olj, maščob in mlečnih izdelkov. Kruh ni njihova tradicionalna jed in tudi ni na voljo v takih količinah kot pri nas. Suši je najbolj znana japonska jed. Sestavljen je iz suši riža, ribjega in/ali zelenjavnega nadeva oz. obloge ter ovitka iz alg, imenovanega nori. Riba je največkrat obogatena z marinado iz riževega kisa ali vina, soli ter sladkorja. Najbolj znane vrste so nigirisuši, makisuši in temakisuši. Suši se navadno je s sojino omako, vasabijem ali vloženim ingverjem (gari). Na Japonskem ob sušiju postrežejo zeleni čaj. Vasabi je znan kot japonski hren in se navadno servira ob sušiju. Sašimi so surovi morski sadeži. Tempura je globoko ocvrta jed, po navadi riba ali zelenjava. Nori so jedilne alge. Yakitori je piščanec, pečen na žaru in mariniran v omaki iz riževega vina, sojine omake ter sladkorja. Donburi – gre za jed, sestavljeno iz riža, na katerega naložijo različne priloge (ribe, meso, zelenjavo). Japonci jedo z jedilnimi palčkami. Nevljudno je s palčkami kazati na druge osebe in jih pokončno zapičiti v hrano. To jih namreč spominja na pogrebno obredje in zato se tega ne dela.

27

Japonci so tudi dobri pivci. Med brezalkoholnimi pijačami je daleč najbolj priljubljen zeleni čaj, macha oz. mača, kot mu pravijo. Pijejo ga povsod, lahko se dobi v vseh kavarnah, restavracijah, trgovinah in avtomatih, ki prodajajo pijačo. Japonci imajo radi tudi kavo ter različne sokove in gazirane pijače . Med alkoholnimi pijačami je najbolj popularen sake , sledi pivo (imajo kar nekaj svojih pivovarn, znamka Asahi je ena najbolj znanih). Japonci pridelujejo tudi svoje vino , ki za zahodni okus ne spada med najboljše. Na drugi strani pa so bili japonski viskiji že izbrani na mednarodnih izborih za viski leta. Sake Sake je znamenita japonska fermentirana pijača, sestavljena iz riža, slada, kvasa ter vode. Njegova vsebnost alkohola je med 14 in 20 %. Vsa proizvodnja sakeja temelji na tradicionalnih tehnikah, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in se sproti izpopolnjujejo. Proces izdelave sakeja je zelo kompleksen in precej variira med posameznimi znamkami ter regijami. Če poskušamo povzeti in precej poenostaviti postopek pridelave sakeja, gre le-ta nekako takole. Najprej riž operemo in skuhamo na pari. Potem ga zmešamo s kvasom in kodži rižem. Vse skupaj nato fermentira, dodamo še malo več riža in vode. Fermentacija traja štiri dni in se dogaja v velikih posodah, imenovanih šikomi. Tu na proces vplivajo različni dejavniki, kot so npr. kvaliteta riža in razlike v temperaturi med posameznimi šikomi. Po fermentaciji ta »zmes« stoji od 18 do 32 dni. Zatem pa se jo stisne, filtrira in zmeša. Tako dobimo sake. Tradicionalno sake postrežemo v porcelanastih skodelicah, vročega ali hladnega. Ledeno mrzel sake je sestavina koktajlov, mrzel ali topel pa se lahko pije tudi kot aperitiv, lahko je sladek ali suh. Sake boljše kakovosti se pije hladen. Med najboljšimi in najdražjimi sakeji je čisti rižev sake junmai-dai-ginjo – elegantnega in nežnega okusa, izdelan po tradicionalni metodi brez kakršnihkoli dodatkov. Fermentacija poteka pri nižjih temperaturah, večino dela se opravi ročno. Ker je narejen povsem naravno iz riža in vode, je bogat vir aminokislin, blag za želodec. Sake je odličen spremljevalec sušija in tempur.

28

MINI SLOVARČEK Izvor japonskega jezika je neznan, prvi zapisi o japonščini se pojavljajo v 3. stoletju na Kitajskem. Kitajščina je sicer skozi čas precej vplivala na besednjak, vendar sta si jezika popolnoma različna. V srednjem veku je japonščina doživela spremembe, ki so jo približale današnji japonščini. Danes velja tokijski dialekt za standardno japonščino. Japonščina uporablja štiri različne vrste pisave: kandži – kitajske pismenke, prilagojene za zapis japonščine, hiragana in katakana – to sta zlogovni pisavi in romadži – latinske črke. Japonščina je aglunitativni jezik, tako kot finščina, madžarščina in turščina. To pomeni, da imajo besede določen koren, ki se mu dodajajo t. i. morfemi. Nimajo zlogov. Zaporedje besed je običajno subjekt-objekt-glagol. Japonski glasovi so za nas precej enostavni in nekaj osnovnih besed se ni težko naučiti. Dober dan. Konnichiwa / koničiva / Dobro jutro. Ohayo gozaimasu / ohajo gozajmas / Dober večer. Konbanwa / konbanva / Kako ste? O-genki desu ka / ogenki desu ka / Sem v redu. Genki desu / genki desu / Se opravičujem. Gomen nasai / gemon nasaj / Nasvidenje. bSayonara / sajonara / Da. Hai / haj / Ne. Iie / ije / Prosim. Dozo / dozo / Najlepša hvala. Arigato / arigato / Ali govorite angleško? Eigo ga dekimasu ka / ejigo ga dekimasu ka / Koliko? Ikutsu / ikutsu / Koliko (stane)? Ikura / ikura / Kje (je)? Doko / doko /

29

Kaj? Nani / nani / To. Kore / kore / Na zdravje! Kampai / kampaj / Bolnišnica Byoin / bjoin / Lekarna Yakkyoku / jakjoku / Letališče Hikoki / hikoki / Podzemna železnica Chikatetsu / čikkatetsu /

Vlak Densha / denša / Avtobus Basu / basu / Levo Hidari / hidari / Desno Migi / migi / Naravnost Massugu / masugu / Hotel Hoteru / hoteru /

1 ichi / ič / 2 ni / ni / 3 san / san /

4 shi / ši / 5 go / go /

6 roku / rok / 7 shichi / šič / 8 hachi / hač /

9 kyu / kju / 10 ju / džu / 100 hyaku / hjaku / 1000 sen / sen /

30

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

Sapporo •

Hokaido

Niigata •

• Yokohama • Tokio

Honšu

Kjoto •

• Nagoya

• Osaka

Kobe •

Hirošima •

Fukuoka • Kumamoto •

Šikoku

Kjušu

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska cesta 45 d, 4000 Kranj

tel +386 (0)4 201 43 38 fax +386 (0)4 201 43 31 gsm +386 (0)31 699 078 www.agencija-oskar.si info@agencija-oskar.si

32