Oskarjeva Irska

DUBLIN Tako kot mnoge prestolnice je tudi Dublin središče svoje dežele. Glavno mesto Republike Irske je največje in nedvomno najbolj svetovljansko mesto v tej državi: njegova urbanost je v kričečem nasprotju s pretežno poljedelsko podobo drugih delov države. Uradno je Dublin praznoval tisočletnico obstoja leta 1988, čeprav so bile prve naselbine tukaj že mnogo prej. Izvor imena tega mesta sega nazaj do vikinških vojščakov, ki so se v 9. st. izkrcali na irski vzhodni obali. Postavili so trgovsko postajo ob reki in jo imenovali Dyflin , po irskem izrazu »duhl linn«, ki pomeni »črni tolmun«. Tri stoletja kasneje so Normani zavzeli mesto in polatinili njegovo ime v Dublinia. Mesto je bilo zelo prizadeto zaradi kuge leta 1348, ki je razsajala po Evropi v 14. st. V 17. st. se je zopet začelo hitro širiti in bilo nekaj časa celo drugo največje mesto Britanskega imperija. Dublin so v 18. st. preoblikovali po zamislih georgijanskih arhitektov. Moč Dublina se je občutno zmanjšala v začetku 19. st., ko so Britanci ukinili irski parlament in zopet začeli vladati direktno iz Londona. Prav tako ni bil del industrijske revolucije v 18. in 19. st.; Irska ni imela nobenih virov premoga, ravno tako ni bila center ladjedelništva. Belfast se je v tem času precej hitreje razvijal od Dublina, predvsem zaradi močne ladjedelniške industrije in s tem povezanega mednarodnega trgovanja. Velikonočna vstaja je leta 1916 močno prizadejala mesto, prav tako pa tudi kasnejša državljanska vojna, ki je spremenila strogi center mesta v ruševine. Po samostojnosti Irske si je mesto počasi opomoglo, leta 1991 je bilo celo proglašeno za evropsko kulturno prestolnico. KOLIDŽ SVETE TROJICE Univerzo je leta 1591 ustanovila Elizabeta I , da bi »civilizirala Irsko s šolami in protestantsko vero«. Branik protestantske cerkve je ostala do leta 1873, ko so odpravili versko diskriminacijo; 30 let kasneje so že začeli sprejemati pripadnice nežnejšega spola. Med nekdanjimi študenti so mnoga velika imena iz irske zgodovine in kulture kot so Oscar Wilde, Samuel Beckett, Jonathan Swift, Wolfe Tone, Robert Emmet in drugi. Znamenita in dragocena Knjiga iz Kellsa , ki velja za najlepšo knjigo na svetu, je nedvomno zvezda v knjižnici Kolidža svete Trojice. Ta

14