Oskarjeva Irska

s stopnišč glavnega poštnega urada razglasili neodvisnost Irske od Velike Britanije in rojstvo republike. V enem tednu je bil upor zatrt. Irska javnost se najprej ni zmenila za upornike, javno mnenje pa se je začelo obračati proti Angležem potem, ko so v dublinskih zaporih Gaol voditelje vstaje hladnokrvno ubili. S tem je bilo zasejano seme za uspeh republikanske politične stranke Seinn Fein , ki ni hotela zasesti svojih sedežev v Westministru (britanski parlament v Londonu); sestala se je v Dublinu in razglasila samostojnost Irske. Prejšnja Irska republikanska bratovščina, preimenovana v Irsko republikansko armado (IRA), je postala njeno vojaško krilo in se je začela pripravljati na vojno z Veliko Britanijo. VOJNA ZA NEODVISNOST Začne se leta 1919 (traja do 1921). Na Irine zasede, bombardiranje in gverilske napade so Britanci odgovarjali z nasprotnimi napadi in aretacijami – če ne izvzamemo požigov, preiskav in ubijanja, ki so bili delo posebnih vojaških enot (Black and Tans), ki so jih poslali Britanci, da bi nadzorovale položaj. Prah se je polegel leta 1921, ko je zavladalo premirje po podpisu sporazuma med Angleži in Irci. Ta je predvidel ločitev šestih ulstrskih grofij (kjer je živela protestantska večina, ki je želela ohraniti povezanost z Britanijo) od 26 grofij na novo nastale Irske svobodne države. Radikalne frakcije IRA niso mogle sprejeti določil sporazuma in sledila je krvava državljanska vojna (1922 – 1923), in sicer med zagovorniki ločene Irske ter tistimi, ki so bili naklonjeni združeni irski državi. IRA v enem letu prizna poraz in orožje je utihnilo, Irska dobi svojo vlado, severni del pa priključijo k Veliki Britaniji. S tem začnejo veljati že zgoraj omenjene meje, ki so v veljavi še danes. Irska postane republika 1948 leta. Nova država se je v gospodarski krizi dvajsetih in tridesetih let spopadala z različnimi problemi, vendar so čut narodne pripadnosti spodbujali z ukrepi, kot je bila uzakonitev irščine kot prvega uradnega jezika. Leta 1958 je Sean Lemass postal taoiseach (ministrski predsednik) in pričel spodbujati tuja vlaganja, da bi mladim zagotovil delovna mesta. Republika je postala članica EU leta 1972 in vstopila v devetdeseta leta z izvolitvijo Mary Robinson kot prve ženske na položaju predsednika države.

11