Oskarjeva Irska

Oskarjeva Irska

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 O IRSKI – STE VEDELI?................................................................................................................................7 KRATKA ZGODOVINA....................................................................................................................8 PRAZGODOVINA......................................................................................................................................... 8 KELTI .................................................................................................................................................................8 PRIHOD KRŠČANSTVA..............................................................................................................................8 VIKINGI............................................................................................................................................................. 8 STRONGBOW IN NORMANI ...................................................................................................................9 PORAST PATRIOTIZMA.............................................................................................................................9 KROMPIRJEVA LAKOTA..........................................................................................................................10 VELIKONOČNA VSTAJA .........................................................................................................................10 VOJNA ZA NEODVISNOST ....................................................................................................................11 SEVERNA IRSKA PO LETU 1922...........................................................................................................12 DUBLIN........................................................................................................................................... 14 KOLIDŽ SVETE TROJICE..........................................................................................................................14 KATEDRALA SVETEGA PATRIKA.........................................................................................................15 GUINNESS.....................................................................................................................................................16 BELFAST......................................................................................................................................... 17 ZID MIRU........................................................................................................................................................17 TITANIC...........................................................................................................................................................18 VELIKANOV PREHOD (GIANT'S CAUSEWAY)...............................................................................18 GROBNICE V CARROWMORU.....................................................................................................19 GALWAY.........................................................................................................................................20 ARANSKI OTOKI............................................................................................................................21 KILKENNY......................................................................................................................................22 CASHEL. .........................................................................................................................................23 IRSKA UMETNOST........................................................................................................................24 IRSKA LITERATURA...................................................................................................................................24 IRSKI FILM.....................................................................................................................................................24 IRSKA GLASBA...........................................................................................................................................25 HRANA. ..........................................................................................................................................26 IRSKI JEZIK....................................................................................................................................27 MINI SLOVARČEK.........................................................................................................................28

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Irska in Severna Irska. DRŽAVNA UREDITEV: Republika Irska je parlamentarna republika, Severna Irska pa del Velike Britanije (kraljevina). POVRŠINA: Skupaj 84.421 km2 – Republika Irska 70.285 km 2 , Severna Irska 14.136 km 2 . GLAVNO MESTO: Republika Irska: Dublin – 1.160.000 prebivalcev, Severna Irska: Belfast – 495.000 prebivalcev. PREBIVALSTVO: Približno 6,2 milijona prebivalcev, od tega Republika Irska nekaj manj kot 4,5 milijona ter Severna Irska 1,8 milijona. V zadnjih letih število prebivalcev hitro narašča, deloma zaradi naraščajoče natalitete, deloma pa zaradi imigracije, pri čemer gre po eni strani za visok delež potomcev irskih emigrantov, ki so predvsem v 19. st. zaradi revščine množično zapuščali Irsko, po drugi strani pa za delavce iz drugih članic EU. RELIGIJA: Republika Irska – 95 % katolikov, ostalo protestanti, judje in ateisti. Na severnem Irskem se jih 60 % izreka za protestante in 40 % za katolike. NARODNA PRIPADNOST: Večina prebivalcev je Ircev (potomci Keltov), Škotov, Angležev in pa tujih priseljencev (v zadnjem času predvsem Poljakov). URADNI JEZIK: Angleški in irski. DENARNA ENOTA: Evro v Republiki Irski ter angleški funt na Severnem Irskem. LEGA IN POVRŠJE: Irska obsega J in Z del istoimenskega otoka v Britanskem otočju na skrajnem Z robu Evrope. Severno-vzhodni del otoka spada pod Veliko Britanijo (Severna Irska). Obsežno, rahlo valovito nižavje z nizi nizkih vzpetin in s številnimi barji zavzema osrednje dele otoka. Zgrajena je večinoma iz karbonskih apnencev (kraški pojavi v pokrajini Burren) in deloma pokrita z ledeniškimi nanosi. Zahodna obala je močno razčlenjena s številnimi riasi (potopljene rečne doline), vmes je strma obala z visokimi klifi (klifi Moher). NAJVIŠJA TOČKA: Vrh Carrauntoohil – 1.041 m.

4

PODNEBJE: Izrazito oceansko, zlasti v zahodnih delih, ki so pod neposrednim vplivom stalnih in močnih zahodnih vetrov. Zime so mile, poletja sveža, snežne padavine redke. Za notranjost otoka je značilno bolj kontinentalno podnebje (da je poleti topleje, pozimi pa bolj mrzlo). REKE IN JEZERA: Reke imajo počasen tok, enakomerne pretoke in tečejo večinoma po širokih, plitvih dolinah. Največja reka je Shannon (370 km, najdaljša reka v VB). V severnem, nekdaj poledenelem delu, je nekaj večjih jezer (irsko: lough). Največje jezero je Lough Neagh na Severnem Irskem. GOSPODARSTVO: Irski gospodarski uspeh ni nobena skrivnost. »Keltski tiger«, kot tudi imenujejo Irsko, je s svojo gospodarsko rastjo in razvojem postal pravi evropski hit. Konec 80-ih let je bila Irska, ki se je Evropski uniji priključila leta 1973, poznana predvsem po svojih neuspehih; brezposelnost je bila na nepredstavljivo visoki ravni, izobražena delovna sila je odhajala, spopadali so se z visokim javnim dolgom in splošnim neugodjem. Danes je slika povsem drugačna. Irska je druga najbogatejša država v Evropski uniji, takoj za Luksemburgom. Država, ki je bila na stotine let znana le po izseljevanjih, lakoti, državljanski vojni in bombnih napadih severnoirske separatistične organizacije IRA, ima danes BDP na prebivalca višji kot Nemčija, Francija in Velika Britanija, ter 20 % višjega od evropskega povprečja. BDP per capita: Republika Irska – 42.200 $; Severna Irska – 35.400 $. KMETIJSTVO: Irska ima 953.000 ha njiv ter 4,69 milijona ha travnikov in pašnikov( 66,7 % površine). Kmetijstvo ima glede na delež zaposlenih (9,1 %) in delež ustvarjenega BDP (7,5 %) nadpovprečen pomen v EU. Prevladujejo srednje velike kmetije (okoli 25 ha). Žgoča problema sta staranje kmečkega prebivalstva in odseljevanje s podeželja. Za kmetijstvo so zelo pomembne velike zadruge, ki v celoti obvladujejo trgovino na debelo in izvoz kmetijskih pridelkov in so se dobro prilagodile razmeram po vstopu v EU. Najrodovitnejša območja so v nižjih delih na V in J, okrog večjih mest so obsežni rastlinjaki. Na srednjem Irskem prevladuje mesna govedoreja, na J in JZ mlečna govedoreja, v hribovitih delih ovčereja. Za živinorejo je zelo pomembno milo podnebje, saj je lahko živina na prostem skoraj vse leto. Glavni pridelki so ječmen, pšenica, oves, krompir in sladkorna pesa. RIBIŠTVO: V ribištvu in predelavi rib je zaposlenih okoli 20.000 ljudi.

5

Glavna ribolovna območja so pred zahodno obalo, največ pa ujamejo skuš, polenovk in slanikov. Pomembno je tudi gojenje rib, zlasti lososov in postrvi. GOZDARSTVO: Irska ima samo 344.000 ha gozdov (4.9 %) površine, večinoma nasadov hitro rastočih iglavcev (borovci). RUDARSTVO IN ENERGETIKA: Na Irskem so precejšna nahajališča svinčeve in cinkove rude (7. na svetu). Pomemben energijski vir je šota, čeprav javnost iz okoljevarstvenih razlogov vse bolj nasprotuje izkoriščanju šotišč. Zemeljski plin črpajo na nahajališčih pred J obalo, imajo pa tudi nekaj nafte (kotlina Percupin, Z obala), a jih s tehnologijo, ki jim je na voljo, ni mogoče donosno izkoriščati. INDUSTRIJA: Zaposluje 27 % delovne sile. Z načrtno industrializacijo v zadnjih desetletjih so se tradicionalne industrijske panoge (živilska, tekstilna, steklarska in obutvena) posodobile in preusmerile v izvoz. Velik del industrije je na širšem območju Dublina in Corka, veliko tovarn pa je nastalo tudi v manjših mestih v notranjosti. Najpomembnejše industrijske panoge (po prihodku) so računalniška industrija, mlečna in mesna industrija, elektrotehnična, kovinska, industrija plastičnih mas, farmacevtska… TURIZEM: Z velikimi naložbami v prometno infrastrukturo in telekomunikacije ter turistične objekte se je Irska spremenila v privlačno turistično državo. Letno jo obišče več kot 5 milijonov turistov, privabljajo pa jih predvsem številne kulturne znamenitosti in dobre možnosti za rekreacijski turizem. STOPNJA BREZPOSELNOST: 12 %.

6

O IRSKI – STE VEDELI? • ocenjujejo da več kot 80 milijonov ljudi irskega porekla živi zunaj Irske, največ v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji, Argentini… • veliko irskih priimkov se začne z Mc in pa O’, kar v irščini pomeni »sin« in »vnuk«… • da so Irci veliki ljubitelji piva, že vemo. Na prebivalca naj bi prišlo 131 l piva letno, kar jih uvršča na drugo mesto na svetu (zlata medalja pripada Čehom)… • da irski šport hurving, grobo obliko hokeja na travi, igrajo že od prazgodovinskih časov… • da je bil Irec James Hoban arhitekt Bele hiše v Washingtonu… • Irska je tretji največji otok v Evropi ter 26. na svetu… • da morate tedaj, ko vas nekdo v irščini pozdravi z »Dia dhuit« (Bog z vami), odgovoriti z »Dia agus Mhuire dhuit!« (Bog in Marija bodita z vami!)… • Ne še tako dolgo nazaj (še leta 1920) se je bilo v mestecu Teltown, na St. Bridge’s day, ki je 1. februarja, možno poročiti tako, da sta ženin in nevesta preprosto hodila en proti drugemu. Če zakon ni bil srečen, sta se lahko zakonca ločila tako, da sta naslednje leto na isti dan, na istem mestu šla vstran drug od drugega. Ta navada je bila ostanek srednjeveških Brehonskih zakonov (Brehon laws), ki so dopuščali začasne zakone… • Irska nacionalna zastava je bila kreirana leta 1848. Njene tri barve predstavljajo politično realnost. Oranžna je za irske protestante, zelena za irske katolike in bela barva je za upanje, da bo med obema verama zavladal mir… • Irska je edina država v EU, kjer je splav še vedno nezakonit.

7

KRATKA ZGODOVINA PRAZGODOVINA

Arheološke raziskave kažejo na prisotnost prvih človeških naselbin nekje 10.000 let pred našim štetjem. Domnevajo, da so prišli iz ozemlja današnje Škotske s pomočjo čolnov, ali pa preko naravnega mostu. 2.000 let pr. n. št. – pride do novega vala priseljencev iz kontinentalne Evrope, s seboj so prinesli orodje iz železa, ki so ga takrat v Evropi že

poznali. KELTI

Znamenja keltske prisotnosti na Irskem datirajo v čas nekje v 5. st. p. n. št. Kelti so bili zavojevalci, ki so navade tedanjih prebivalcev deloma spremenili, deloma prevzeli; pomešala sta se tudi jezika. Tako se je začela oblikovati značilna irska identiteta. Ljudstvo, Rimljani so jih imenovali Galci, so bili najbrž zadnji Kelti, ki so prispeli na Irsko – od tod beseda »galsko«, ki jo pogosto slišimo pri opisovanju tradicionalne irske kulture. PRIHOD KRŠČANSTVA Približno z letom 430 n. št. se je začela keltska Irska počasi spreobračati h krščanstvu. Mnogi misijonarji so prišli iz Britanije, vključno z najbolj znanim svetim Patrickom . Drug za drugim so se širili samostani, ki so postajali tudi hram učenosti in umetnosti. VIKINGI Glas o samostanskih dragocenostih je dosegel tudi skandinavske Vikinge , ki so v prvi polovici 9. st množično napadali Irsko, jo ropali, plenili, požigali in vodili ujetnike v suženjstvo. Takrat so začeli graditi visoke okrogle stolpe, posebnost irskih samostanov. Uporabljali so jih kot skladišča in stražne stolpe. V poznem 9. st so Vikingi spremenili taktiko in pričeli ustanavljati trgovska središča, večinoma vzdolž vzhodne in južne obale. Prav tu so zrasla prva irska mesta – Dublin, Waterford, Wexford, Cork in Limerick .

8

Vikingi so uspeli osvojiti samo ozek obalni pas, saj je Ircem uspelo v burnih spopadih omejiti njihovo prodiranje. Zunanja nevarnost je spodbudila prvo, čeprav le kratkotrajno združitev. Kralj Brian Boru je leta 1002 Irce združil pod svojo oblastjo in leta 1014 odločilno potolkel Vikinge v bitki pri Clontarfu . Toda pri tem je izgubil življenje, kraljestvo pa je znova razpadlo na manjše dele. STRONGBOW IN NORMANI Normani , ki so v Angliji vladali od leta 1066, so dobili priložnost za naselitev Irske zaradi spora med irskimi plemenskimi poglavarji. Pod vodstvom Richarda Strongbowa , drugega Pembroškega grofa, so prvi Normani prispeli na Irsko leta 1169 kot zavezniki Leinsterskega kralja. Drugi so sledili zgledu Strongbowa ne da bi čakali na povabilo. Normanski plemiči so se tako počasi pomešali med irsko prebivalstvo, se poročali z domačinkami ter prevzemali njihove običaje. Postali so bolj irski od Ircev. Do leta 1250 so posamezni normanski plemiči nadzorovali že večji del vzhodne, srednje in južne Irske. Zavzeta območja so utrdili z lepimi kamnitimi gradovi. Gradili in obnavljali so tudi samostane, katerih ruševine še danes odražajo značilni romanski slog. 16. st – Anglija ne popušča. Kraljica Marija I. je začela naseljevati Irsko s svojimi podaniki. Njena sestra Elizabeta I. je šla en korak dalje, saj se je bala sovražnosti med pretežno rimskokatoliško Irsko in protestantsko Anglijo. Po uspešnem vojaškem pohodu je šest od devetih ulsterskih grofij sistematično poselila s Škoti in Angleži, prvotni prebivalci pa so postali najemniki. Naseljenci so s seboj prinesli svoje kulturne običaje, ki jih gojijo še danes. Sledilo je nekaj najbolj krvavih dogodkov irske zgodovine; med okrutnim pohodom Olivera Cromwella sredi 17. st so na tisoče Ircev pobili ali izgnali. PORAST PATRIOTIZMA Do začetka 18. st je kakih devet desetin irskega ozemlja in vsa politična moč ležala v rokah protestantske manjšine – zgodnjih angloirskih velikašev. V tem obdobju je Dublin s svojimi gregorijanskimi ulicami in mogočnimi javnimi zgradbami postal eno najbolj cvetočih evropskih mest. Kljub bogastvu in privilegijem so imeli Angloirci malo resničnega vpliva na irsko vlado, ki jo je strogo nadziral britanski parlament. Temu

9

so se vedno bolj upirali in vrsta razlogov je pripeljala do domoljubnega gibanja. Henry Grattan je s podporo 80.000 ljudi, imenovanih Irski prostovoljci, pridobil pravico do sedežev v irskem parlamentu. Radikalnejše republikanske zahteve je izražalo Društvo združenih Ircev, ki ga je vodil Theobald Wolfe Tone . Britanska vlada je nekaj časa poskušala potlačiti splošno nezadovoljstvo tako, da je katolikom vračala zemljo in državljanske pravice. Sledili so siloviti spopadi in Združeni Irci so se dvakrat uprli. Stoletje se je končalo z razpustitvijo irskega parlamenta z Zvezno listino (Act of Union) leta 1800. To zopet privede Irsko pod direktno nadoblast Londona. Zvezna listina je dobila podporo irskih katoliških voditeljev, ki so dobili zagotovilo o spremembi zakona, ki bi katoličanom pomagal zasesti sedeže v londonskem parlamentu. Ko se to ni zgodilo, je postala »emancipacija« geslo Daniela O'Connela , katoliškega pravnika, ki je organiziral prvo množično ljudsko gibanje v politični zgodovini Irske. Ko je bil ta cilj dosežen, je Osvoboditelj – tako so ga imenovali – pričel kampanjo za ukinitev Zvezne listine, osnovano na nenasilnem množičnem protestu. Uspelo mu je priti v britanski parlament, kjer se je zavzemal za združeno Irsko, predvsem pa je do tega želel priti po mirni poti. Daniel O'Connel še danes velja za očeta irske demokracije. KROMPIRJEVA LAKOTA Irsko prizadene naravna katastrofa. Krompir kot glavno jed večine irskega prebivalstva napade plesen, ki je pustošila med leti 1845-48 . Med njo je umrlo okoli milijon ljudi, še poldrugi milijon pa se jih je izselilo v ZDA, Kanado in Veliko Britanijo – to pa je bil začetek bega z nerazvitih podeželskih območij, ki traja še danes. Lakota je spremenila podobo Irske; dežela, še zlasti njen zahodni del, še vedno čuti posledice. Velika lakota pa je povzročila še nekaj: okrepila je protiangleško razpoloženje na Irskem in vnovič razplamtela nacionalizem. VELIKONOČNA VSTAJA Naraščajoče napetosti iz konca 19. in začetka 20. st. so dosegle vrhunec z velikonočno vstajo leta 1916. Uporniki (bilo jih je manj kot 2.000), ki sta jih vodila sindikalni voditelj James Connolly ter učitelj in pesnik Padraic Pearse , so zavzeli nekaj javnih zgradb v Dublinu in

10

s stopnišč glavnega poštnega urada razglasili neodvisnost Irske od Velike Britanije in rojstvo republike. V enem tednu je bil upor zatrt. Irska javnost se najprej ni zmenila za upornike, javno mnenje pa se je začelo obračati proti Angležem potem, ko so v dublinskih zaporih Gaol voditelje vstaje hladnokrvno ubili. S tem je bilo zasejano seme za uspeh republikanske politične stranke Seinn Fein , ki ni hotela zasesti svojih sedežev v Westministru (britanski parlament v Londonu); sestala se je v Dublinu in razglasila samostojnost Irske. Prejšnja Irska republikanska bratovščina, preimenovana v Irsko republikansko armado (IRA), je postala njeno vojaško krilo in se je začela pripravljati na vojno z Veliko Britanijo. VOJNA ZA NEODVISNOST Začne se leta 1919 (traja do 1921). Na Irine zasede, bombardiranje in gverilske napade so Britanci odgovarjali z nasprotnimi napadi in aretacijami – če ne izvzamemo požigov, preiskav in ubijanja, ki so bili delo posebnih vojaških enot (Black and Tans), ki so jih poslali Britanci, da bi nadzorovale položaj. Prah se je polegel leta 1921, ko je zavladalo premirje po podpisu sporazuma med Angleži in Irci. Ta je predvidel ločitev šestih ulstrskih grofij (kjer je živela protestantska večina, ki je želela ohraniti povezanost z Britanijo) od 26 grofij na novo nastale Irske svobodne države. Radikalne frakcije IRA niso mogle sprejeti določil sporazuma in sledila je krvava državljanska vojna (1922 – 1923), in sicer med zagovorniki ločene Irske ter tistimi, ki so bili naklonjeni združeni irski državi. IRA v enem letu prizna poraz in orožje je utihnilo, Irska dobi svojo vlado, severni del pa priključijo k Veliki Britaniji. S tem začnejo veljati že zgoraj omenjene meje, ki so v veljavi še danes. Irska postane republika 1948 leta. Nova država se je v gospodarski krizi dvajsetih in tridesetih let spopadala z različnimi problemi, vendar so čut narodne pripadnosti spodbujali z ukrepi, kot je bila uzakonitev irščine kot prvega uradnega jezika. Leta 1958 je Sean Lemass postal taoiseach (ministrski predsednik) in pričel spodbujati tuja vlaganja, da bi mladim zagotovil delovna mesta. Republika je postala članica EU leta 1972 in vstopila v devetdeseta leta z izvolitvijo Mary Robinson kot prve ženske na položaju predsednika države.

11

SEVERNA IRSKA PO LETU 1922 Po odcepitvi Severne Irske od Republike so bili še vedno največji problem nasprotja med katoliki in protestanti . Protestanti so bili v manjšini (40 %), navkljub temu pa so imeli popolno politično oblast v novonastalem severnoirskem parlamentu (Stormont). Zadeve se začnejo zaostrovati leta 1968, ko v Belfast prispejo britanski vojaki, sprva kot zaščita nacionalistov (protestantov) pred lojalisti (katoliki), kar se je kasneje izkazalo kot podaljšana roka Velike Britanije. Uvedli so zaporne kazni brez preiskav, in sicer samo za katolike, ne pa tudi za protestante. To obdobje je znano pod imenom The troubles (nemiri). KELTI: Sodobne arheološke raziskave in pričevanja starih avtorjev govorijo, da je v drugi polovici 1. tisočletja pr. n. št. živelo na prostranih delih zahodne in srednje Evrope veliko »barbarsko« ljudstvo. Njemu je pripadala železnodobna kultura in spadalo je med največje tehnologe starega veka. Kot kovinarji vseh vrst, graditelji cest in izdelovalci voz, kot napredni poljedelci in živinorejci so postavili temelje zahodnoevropski civilizaciji. Kelti so bili neverjetno pogumni in divji vojščaki, ki so se jih bale tudi rimske legije. Okoli leta 290 pr. n. št. so oropali celo Rim in ko so bili na vrhuncu svoje vojaške moči, se je keltsko ozemlje raztezalo od Britanskega otočja na zahodu do današnje Turčije na vzhodu. Zaradi imperialističnih teženj Rima in roparskih vpadov germanskih plemen so keltske dežele – razen Irske – polagoma izgubile politično neodvisnost, mnogo njihovih kulturnih dosežkov pa se je zlilo z novimi ali pa so bili uničeni in izgubljeni. Keltska ljudstva očitno niso bila istega etničnega izvora, niti niso bila povezana v politično celoto, četudi so govorila narečje istega jezika. Naše poznavanje religije in mitologije različnih keltskih ljudstev je omejeno na tri zemljepisna območja: Galijo (sedanjo Francijo), Britanijo (zlasti Wales) in Irsko. Galija in Britanija sta bili provinci rimskega cesarstva in zato je nanju v predkrščanski dobi nekaj časa vplivala grško – rimska kultura. Prav nasprotno pa je keltska družba na Irskem ohranila kulturno celovitost vse do prevzema krščanstva v 5. st. našega štetja.

12

KRVAVA NEDELJA: 30. januarja 1972 pride do najbolj tragičnega dne v novejši severnoirski zgodovini. Pod streli britanskih vojakov v Derryu (predmestje Belfasta) pade 13 ljudi (od tega 7 mladoletnikov), ki so se udeležili protestnega shoda. Britanci ukinejo Stormont, Severna Irska pride spet pod Britanski parlament po komaj 50 letih zakonodajne samostojnosti. Sledilo je dolgo obdobje nasilja. Belfast je utrpel ogromno škodo zaradi eksplozij in požiganja. Ocenjujejo, da je bilo uničenih okoli 20.000 stavb, prav tako pa je med leti 1970 – 1990 izgubilo življenje več kot 3.500 ljudi, od tega večinoma nedolžnih civilistov. Leta 1994 paravojaške skupine na obeh straneh razglasijo premirje – protestanti so se ga v glavnem držali, republikanska IRA pa je po letu 1997 kljub kratkotrajni vrnitvi k nasilju spoštovala obnovljeno premirje. Na veliki petek leta 1998 sklenjeni sporazum, ki so ga podpisale vse politične stranke, je končno prinesel upanje za mir (Big Friday agreement).

13

DUBLIN Tako kot mnoge prestolnice je tudi Dublin središče svoje dežele. Glavno mesto Republike Irske je največje in nedvomno najbolj svetovljansko mesto v tej državi: njegova urbanost je v kričečem nasprotju s pretežno poljedelsko podobo drugih delov države. Uradno je Dublin praznoval tisočletnico obstoja leta 1988, čeprav so bile prve naselbine tukaj že mnogo prej. Izvor imena tega mesta sega nazaj do vikinških vojščakov, ki so se v 9. st. izkrcali na irski vzhodni obali. Postavili so trgovsko postajo ob reki in jo imenovali Dyflin , po irskem izrazu »duhl linn«, ki pomeni »črni tolmun«. Tri stoletja kasneje so Normani zavzeli mesto in polatinili njegovo ime v Dublinia. Mesto je bilo zelo prizadeto zaradi kuge leta 1348, ki je razsajala po Evropi v 14. st. V 17. st. se je zopet začelo hitro širiti in bilo nekaj časa celo drugo največje mesto Britanskega imperija. Dublin so v 18. st. preoblikovali po zamislih georgijanskih arhitektov. Moč Dublina se je občutno zmanjšala v začetku 19. st., ko so Britanci ukinili irski parlament in zopet začeli vladati direktno iz Londona. Prav tako ni bil del industrijske revolucije v 18. in 19. st.; Irska ni imela nobenih virov premoga, ravno tako ni bila center ladjedelništva. Belfast se je v tem času precej hitreje razvijal od Dublina, predvsem zaradi močne ladjedelniške industrije in s tem povezanega mednarodnega trgovanja. Velikonočna vstaja je leta 1916 močno prizadejala mesto, prav tako pa tudi kasnejša državljanska vojna, ki je spremenila strogi center mesta v ruševine. Po samostojnosti Irske si je mesto počasi opomoglo, leta 1991 je bilo celo proglašeno za evropsko kulturno prestolnico. KOLIDŽ SVETE TROJICE Univerzo je leta 1591 ustanovila Elizabeta I , da bi »civilizirala Irsko s šolami in protestantsko vero«. Branik protestantske cerkve je ostala do leta 1873, ko so odpravili versko diskriminacijo; 30 let kasneje so že začeli sprejemati pripadnice nežnejšega spola. Med nekdanjimi študenti so mnoga velika imena iz irske zgodovine in kulture kot so Oscar Wilde, Samuel Beckett, Jonathan Swift, Wolfe Tone, Robert Emmet in drugi. Znamenita in dragocena Knjiga iz Kellsa , ki velja za najlepšo knjigo na svetu, je nedvomno zvezda v knjižnici Kolidža svete Trojice. Ta

14

680 strani debeli rokopis v samostanski latinščini, poln iluminacij, je prava zakladnica bogate domišljije, humorja in duhovitosti, pa tudi zanesljivega opazovanje narave, vse narisano z izredno rahločutnostjo. Menihi, ki so okoli leta 800 v samostanu v Kellsu prepisovali in iluminirali štiri evangelije, so se svoje spretnosti morda naučili v znamenitem samostanu sv. Kolumba na škotskem otoku Iona; prav gotovo so spadali

med boljše iluminatorje, ki so delali na tem območju. KATEDRALA SVETEGA PATRIKA »Tukaj počiva truplo Jonathana Swifta, doktorja teologije in dekana te stolnice, kjer divje ogorčenje ne more večparati srca. Pojdi, popotnik, in posnemaj, če moreš, tega tako resnega in predanega branilca svobode.«

Napis na grobu Jonathana Swifta je ustrezen poklon osebnosti, ki jo največkrat povezujejo s katedralo sv. Patrika. Swift, pisec Guliverjevih potovanj – ki so prvotno napisana kot politična satira, vendar je prav tako všeč tudi generacijam otrok – je bil neustrašen in pošten dekan te katedrale od leta 1713 do njegove smrti (1745). Cerkev sv. Patrika, ki so jo postavili leta 1192 in jo povzdignili v katedralo leta 1219, so zgradili v zgodnjem angleško – gotskem slogu in jo dokončali 1284 leta. Katedralo so temeljito obnovili v 19. st., denar za ta namen pa je v celoti prispevala bogata družina Guinness. Sveti Patrik je bil znan svetnik, ki je predstavil in širil krščansko vero po Irski. Sv. Patrik se je rodil na ozemlju današnje Škotske okoli leta 385. Ko mu je bilo 16 let, je bil ugrabljen s strani razbojnikov in odpeljan na Irsko kot suženj. Tam se je naučil irskega jezika. Po šestih letih mu je uspelo pobegniti nazaj domov, kjer je vstopil v krščanstvo in postal škof. Kasneje se vrne na Irsko kot misijonar. Pri svojem oznanjanju vere je bil zelo uspešen, saj se njemu pripisujejo zasluge, da je danes Irska močna katoliška država. Danes je sveti Patrik zaščitnik Irske, na njegov god (17. marec) je tudi zelo pomemben državni praznik.

15

GUINNESS Ko je Arthur Guinness leta 1759 podpisal 9.000 letno pogodbo za najem pivovarne ob St. James Gate v Dublinu in pričel s proizvodnjo svojega piva, si verjetno ni predstavljal, da bo njegovo ime postalo sinonim za Dublin. Ko je pričel z delom, je bila pivovarska industrija v mestu v upadu, in pivo je bilo na podeželju skorajda nepoznano, uvoženo pivo iz Anglije pa precej boljše od domačega. Vendar pa, medtem ko so se ostali pivovarji v Dublinu vznemirjali zaradi popularnosti novega angleškega piva, je Arthur Guinness pri tem videl izziv. Sam je pričel s proizvodnjo takšnega piva, pri katerem je ključno praženje ječmena, in pri tem še kako uspel. Rezultat prizadevnega dela so se pokazali že leta 1769, ko so naložili prvih 6 sodov guinnessa za Anglijo. Do leta 1799 je bila vsa proizvodnja usmerjena v pridelavo takšnega temnega piva, ki je kmalu zaslovelo po celotni Irski, v 19. st. pa so ga začeli množično izvažati po celem svetu. Danes je Guinnessova pivovarna največja v Evropi, proizvajajo ga na skoraj 50 lokacijah po vsem svetu ter izvažajo v 120 držav. Za proizvodnjo guinnessa, ki ga pridelujejo iz ječmena, vode, hmelja in kvasa , porabijo v Dublinu približno 100.000 ton ječmena. Dve tretjini ječmena, pridelanega na Irskem, odkupi tovarna Guinness, vendar pa za proizvodnjo piva porabijo le najboljši ječmen, saj prav kvaliteta žita pripomore k okusu pijače. Prav tako ključnega pomena je voda. Za proizvodnjo guinnessa jo v Dublin pripeljejo iz Wicklovskega gorovja. Kot peto sestavino za guinness pa Irci štejejo samega Arthurja Guinnessa , saj brez njega takšnega piva kot ga poznamo ne bi bilo. Tudi samo točenje tega piva je prava mala umetnost. Potrebno ga je točiti v dveh delih. Najprej točaj pod kotom 45 stopinj napolni dve tretjini kozarca, ga postavi na pult in počaka da se vsebina usede. Čez dobro minuto nato dolije pivo do roba.

16

BELFAST Prestolnica Severna Irske in drugo največje mesto na Irskem ima zaradi sektaških konfliktov v 2. polovici prejšnjega stoletja žalosten sloves. Tragična novejša zgodovina Belfasta zamegljuje njegovo cvetočo preteklost. Pisatelj William Thackeray ga je leta 1842 opisal kot »tako lepo, bogato in prijazno mesto, kot se le da… Videti je močno, cvetoče in uspešno, kot da bi imelo žepe polno denarja in bi večerjalo pečenke.« Belfast je zrasel iz industrijske revolucije v 18. in 19. stoletju in se hitro širil z uvajanjem tekstilne industrije. Bil je pomembno pristaniško mesto na mirni, lepi legi na bregovih reke Lagan, kjer se izliva v Belfast Lough. Ime mesta izhaja iz irske besede beal feirste , ki pomeni »ustje peščene plitvine«. Ladjedelništvo je mestu prineslo še več dela in denarja, čeprav je ta panoga od leta 1970 v počasnem zatonu. Mesto se širi in obnavlja, vendar mestno jedro ohranja viktorijanski značaj z veličastnimi javnimi zgradbami, cerkvami ter opečnatimi skladišči in tovarnami na bregovih reke, ki pa so danes večinoma prazne in se uporabljajo v druge namene. ZID MIRU Zid miru ali belfaški zid ločuje katoliške in protestantske predele mest v Belfastu, Derryu in drugod po Severnem Irskem. Namen tega zidu je, da kolikor se le da onemogoči verske spopade oziroma, da pripadniki različnih ver živijo ločeno en od drugega. Sam zid oziroma pregrada je narejena iz opeke, železa ali jekla, dolg je na nekaterih delih tudi po več kilometrov, v višino pa meri največ 7 m. V primeru da ima zid tudi vrata, so prehodi ljudi podnevi pod nadzorom policije, ponoči pa so zaprta. Prvi zid so postavili v zgodnjih 70-letih prejšnjega stoletja ob izbruhu nemirov na Severnem Irskem. Najprej so bili mišljeni kot začasna rešitev, ker pa so se pokazali za učinkovite, stojijo še danes. Z leti se je število zidov na različnih delih mest povečevalo, od 3 na začetku izbruhov težav, do 18 v zgodnjih 90-letih prejšnjega stoletja, danes jih je že čez 40; vsi zidovi skupaj merijo 21 km v dolžino. V letu 2008 so se začele razprave o tem, da bi zidove porušile, čemur pa so ostro nasprotovali tamkajšnji prebivalci.

17

Zadnja leta je belfaški zid postal tudi ena izmed glavnih mestnih atrakcij. TITANIC Prestižna potniška ladja, ki je trčila v ledeno goro 14.4.1912 na poti iz angleškega pristanišča Southampton v New York . Izmed 2201 potnikov jih je preživelo le 711 . Bila je daleč največja ladja tistega časa, tehtala je 45.000 ton, dolga je bila več kot 200 m; potopila se je v 3 urah po trčenju, čeprav so jo predstavljali kot nepotopljivo ladjo. Pred potopom je bila ladja simbol in ponos mesta Belfast ter njegove ladjedelniške industrije. Na nek način je potop ladje tudi napovedal oziroma simboliziral težke čase za sam Belfast, ki je z izgradnjo Titanika dosegel vrh, potem pa je moč mesta počasi začela upadati. VELIKANOV PREHOD (GIANT'S CAUSEWAY) Nenavadne oblike skal, ki ležijo vzdolž tega dela obale, že mnogo let privlačijo številne obiskovalce in so ena izmed glavnih znamenitosti na Irskem. Bazaltni stebri tvorijo podmorski prehod od irske obale do otoka Staffa (Škotska). Sam prehod sestoji iz okoli 37.000 večinoma šesterokotnih bazaltnih stebrov, ki se spuščajo v morje kot ozka in nagnjena polica. Nastali so iz ohlajajoče se lave po vulkanskem izbruhu pred 60 milijoni let . Mitološka legenda o nastanku pa sledi na kraju samem…..

18

GROBNICE V CARROWMORU Carrowmore je kraj, kjer je nekoč stalo več kot 200 megalitskih grobnic . Na žalost so v temačnem obdobju irske zgodovine mnogo od teh grobnic uničili oziroma kamenje uporabili za gradbeni material, prav tako pa so tudi prostor, kjer so le–te stale, začeli uporabljati za pašnike. Nekatere grobnice naj bi bile izpred 4.000 let pr.n.št., kar pomeni, da so 500 let starejše od egipčanskih piramid. Seveda domačini nikoli ne pozabijo tega izrecno poudariti….

19

GALWAY » Zahodna prestolnica« se je v zadnjih desetletjih močno razširila in se danes razprostira okrog privlačnega mestnega jedra s starimi, ovinkastimi ulicami na vzhodnem delu reke Corrib . Mesto z nekaj več kot 70.000 prebivalci je danes žarišče prizadevanj za oživitev te regije z ohranjanjem keltske kulture in irskega jezika ter s hitrim ekonomskim razvojem. Kot univerzitetno mesto je izredno priljubljeno med mladimi. Poleg bližine pokrajin, ki sodijo med najlepše na Irskem, je živahen utrip največji čar Galwaya. V srednjem veku je Galway živel od trgovine, ki je potekala predvsem s Španijo; spomin na tiste čase ohranja Španski obok, edini ohranjeni od štirih obokov zgrajenih leta 1594 za varovanje uvoženega španskega vina in žganja.

20

ARANSKI OTOKI Aranski otoki so videti kot trije nizki sivi čolni v ustju Galwayskega zaliva , nagrmadeni tesno drug za drugim. Tu se irščina še vedno govori kot vsakdanji jezik, za ribolov uporabljajo tradicionalne črne, s kožo prevlečene čolne imenovane »currachs« (zdaj so prekriti s platnom in imajo pogosto motor), ljudje večinoma pešačijo ali se vozijo s kolesom, nekaj starejših ljudi še vedno nosi doma tkano obleko, o življenjskem ritmu pa bolj kot ura odločata višina morske gladine in vetrovi. Otoki niso iz galwayskega granita, temveč iz apnenca, kar pomeni, da so spomladi in poleti polni čudovitega cvetja. Na tisoče kamnitih ograj stoji po golih sivih in črnih skalah in deli otoke na stotine drobnih njiv. Te ograje deloma kažejo na lastnike, deloma pa so postavljene iz nuje, kot odlagališče za kamenje, z roko skrbno pobrano po njivah. Ročno je narejena tudi otoška zemlja, dragocena mešanica peska, morskih alg in govna, na njej pa raste najboljši krompir na Irskem. Življenje na teh vetrovnih, golih skalah je trdo že od nekdaj. Najmanjši Aranski otok je Inisheer , širok komaj 3 km. Na njem je čudovita utrdba iz 15. st. Srednji otok Inishmaan , je širok 5 km, najbolj tradicionalen in najbolj samoten. Inishmore pa je največji izmed treh otokov, največja znamenitost otoka pa je utrdba Dun Aengus , slikovito postavljena na vrh pečine, s tremi trdnjavskimi prstani trdnjavskega obzidja. Ves otok je prekrit s predkrščanskimi in zgodnjekrščanskimi ostanki. Težko boste našli mirnejši kraj na Irskem.

21

KILKENNY Kilkenny je srednjeveški biser v osrčju Irske. Vojna in nemirni časi se nikakor niso izognili temu mestecu. Zapustili so mu mogočen grad, utrjeno stolnico in blodnjak položnih stranskih ulic, v katerih se drenjajo stare stavbe. Grad v Kilkennyu je lep viktorijanski posnetek normanske trdnjave iz 12. st. s čudovito lego v ovinku reke Nore in velikim gozdnatim parkom. Na drugem koncu glavne ulice v mestu je stolnica sv. Kanizija (St. Canice's Cathedral), nizka utrdba iz 13. st. s širokim stolpom, ki se kot glava dviga med visokimi rameni strehe. Cerkvena ladja je polna lepih izklesanih starih spomenikov in nagrobnih plošč – prava zakladnica kamnoseške umetnosti, ki je ne bi smeli spregledati. Kilkennyska čarovnica – najstarejša nagrobna plošča z napisom v kilkenniyski stolnici pripada Joseju de Kytelerju, ki je umrl leta 1280. Verjetno je bil oče plemkinje Alice Kyteler, ki so jo leta 1324 obtožili čarovništva. Pobegnila je in pustila svojo služabnico Petronello, da so jo sežgali namesto nje.

22

CASHEL 90 metrov visoka Cashelska skala , ki se dviga nad dolino, je v teh krajih že 1.600 let središče pozornosti. Med 4. in 12. stoletjem je bila utrdba munsterskih kraljev , ko pa jo je v 5. stoletju obiskal sveti Patrik , je dobila religiozni pomen. Med skupino ruševin na njenem vrhu izstopa lepa kapela iz 12. stoletja z razkošnim romanskim okrasjem, povsem ohranjen okrogli stolp iz (domnevno) 11. stoletja, odkrita katedrala z visoko ležečo križno vezjo in izklesanimi grobnicami in nadškofijski grad iz 15. stoletja. Med kamnitimi skulpturami je izviren visoki križ iz 12. stoletja, ki pa ga je že precej načel zob časa in ga zunaj nadomešča kopija.

23

IRSKA UMETNOST IRSKA LITERATURA

Četudi še nikoli niste obiskali Irske, je ta skoraj zanesljivo obiskala vas – s svojo pisano besedo. Za tako majhno deželo je Irska dala ogromno čudovitih piscev. Obrabljena fraza, da ima vsak dublinski taksist na zadnjem sedežu svoj veliki nedokončani roman, je bližje resnici kot si lahko mislite. Kar povprašajte naslednjega, ki ga boste srečali… Le nekaj imen izmed premnogih irskih književnikov, ki so se zapisali v zgodovino svetovne literature (in opravičilo vsem tistim, ki jih nismo omenili….): James Joyce – Ulysses (Ulikses). Je zanesljivo eden največjih romanov – mnogi trdijo, da kar največji – kar jih je bilo kdaj napisanih; težko, zgoščeno, zapleteno, zabavno in privlačno, polno spoznanj o Dublinu, Irski in Ircih. Samuel Beckett – velja za enega najpomembnejših avtorjev sodobne svetovne dramatike in za vodilnega avtorja evropskega gledališča absurda. Njegovo najbolj znano delo je Čakajoč na Godoja . Dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1969. Oscar Wilde – bil je najpomembnejši avtor angleške dekadence. Rojen v Dublinu, večino svojega življenja je preživel v tujini. Bil je pisatelj širokega razpona, obvladal je pravljico, novelo, roman, komedijo in tragedijo. Bram Stoker – le komu se ne dvignejo kocine ob branju Drakule ….. George Bernard Shaw – dramatik in pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1925. William Butler Yeats – največji irski pesnik, dobitnik Nobelove nagrade za književnost 1923. IRSKI FILM The wind that shakes the barly (Veter ki trese ječmen), posneto 2006, režija: Ken Loach. Zgodba o dveh bratih, ki se sredi državljanske vojne znajdeta na nasprotnih straneh…

24

Bloody Sunday (Krvava nedelja), posneto 2002, režija: Paul Greengrass. Krvavi dogodki iz januarske nedelje leta 1972 preneseni na filmski trak…. In the name of the father (V imenu očeta), posneto 1993, režija: Jim Sheridan. Zgodba o skupini Ircev, katerih edina krivda je bila v tem, da so bili Irci… Posneto po resničnih dogodkih. Michael Collins (Michael Collins), posneto 1996, režija: Neil Jordan. Portret enega izmed junakov in avtorjev samostojne Republike. Hunger (Lakota), posneto 2008, režija: Steve Mc Queen. Drama posneta po resničnih dogodkih spremlja šokantno jetniško življenje pripadnikov Ire, ter razvrednotenje osnovnega človeškega spoštovanja, etike in morale. IRSKA GLASBA Irska ljudska glasba je predvsem namenjena za spremljavo podeželskih plesov. Prevladujejo plesi s poskakovanjem in vrtenjem , med njimi so tudi počasnejše melodije, povezane s petjem. Z okroglim bobnom , čez katerega je napeta kozja koža, imenovanim »bodhran«, dajejo ritem skupaj s kitaro, lutnjo ali bendžem ; melodijo nosijo harmonika, posebne orgle (melodeon), otroška piščalka in flavta , čeznje pa segajo violina ali irske dude . Irci spoštujejo in negujejo svojo glasbo, ker je polna življenja. Irska glasba je doživljala silen razcvet v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so jo z nastopi širile skupine, kakršna je Riverdance , njene tradicionalne korenine pa so vnovič odkrivali rokerji, kakršni so U2, Van Morrison , pa tudi zabavljači kot so The Pouges . Glasbe v resnici nikoli ni manjkalo, vedno je bila del njihovega življenja, krajevni glasbeniki so jo vedno igrali z ljubeznijo in spoštovanjem po vsej Irski.

25

HRANA Za irsko kuhinjo je bilo dolgo časa značilno, da je dajala prednost izdatnosti pred kakovostjo, a stvari se v zadnjem času izboljšujejo. Najbolj značilne tradicionalne jedi so: • irski zajtrk: ponavadi ga sestavljajo sadni sok in/ali žitni kosmiči ali ovsena kaša, sledi krožnik z nekaj ali vsemi od naštetih jedi: slanina, krvavica ali jetrna klobasa, jajce, gobe, paradižnik… • irish stew: enolončnica z ovčjim mesom, krompirjem, čebulo in zelišči. • dublinski coddle: enolončnica s klobasami, slanino, čebulo in krompirjem. • boxty: polnjene krompirjeve palačinke. • colcannon: krompirjev pire in presno zelje, začinjeno z drobnjakom. • fish and chips: francoski krompir z ribo je mogoče dobiti vsepovsod. Izredno priljubljena hrana pa so tudi ribe – losos, morska postrv ter ostrige in školjke. Med najbolj varovanimi skrivnostmi Irske je širok razpon domačih kmečkih sirov. Sir s svežim kruhom je izvrsten samostojen obrok, saj tudi pekarstvo spada med kulinarične veščine, ki jih Irci zvesto gojijo. Irska kava: sestavine – 3 žlice irskega whiskeya, 1 žlica sladkorja, vroča kava in žlica goste smetane. Postopek za pripravo irske kave: segrejemo kozarec z vročo vodo in jo odlijemo. V kozarec vlijemo kavo in dodamo sladkor ter vse skupaj dobro premešamo. Dodamo whiskey, po površini pa naj plava smetana.

26

IRSKI JEZIK Irska gelščina ali irščina spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških gelskih jezikov. Ima okoli 1,6 milijonov govorcev po svetu , od katerih jih večina živi na Irskem. Najstarejša pričevanja o irski gelščini so iz obdobja od 5. do 8. stoletja. Pretežno so to napisi na grobovih v posebni ogamski pisavi. Do 17. st. je bila irska gelščina praktično edini jezik sporazumevanja na irskem otoku, saj so se celo prvi angleški priseljenci, ki so prišli tja v 12. stoletju, razmeroma zgodaj »pokeltili«. Na začetku 19. stoletja so gelščino izgnali iz šol ter jo prepovedali. Že 100 let kasneje je bila angleščina edini jezik sporazumevanja kar 85 % prebivalcev. Z osamosvojitvijo Irske je gelščina postala simbol narodne pripadnosti. Razglašena je bila za prvi uradni jezik v Republiki (drugi uradni je angleški) in ima danes močno podporo v šolskem sistemu. Pomembno vlogo pri popularizaciji jezika ima tudi televizija, saj so določeni televizijski kanali, ki oddajajo samo v irščini. Največ govorcev irske gelščina je na jugu in JZ irskega otoka, 1. januarja 2007 pa je irščina postala tudi eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.

27

MINI SLOVARČEK

Slovensko

angleško

irsko (izgovorjava)

Dober dan Nasvidenje Lahko noč Kako ste? Dobro, hvala.

good day good bye good night

la maith (lom a)

slan (slon)

oiche mhaith (i – hej vah)

How are you? Fine, thank you

Conas taoi?

Go maith, slan a bheas tu. (ko-njus ti? Goh ma, slon ej ves tu) mas e do thoil e (mos e dah hal eh) gura maith agat (guraa ma ej – gat)

Prosim

please

Hvala

thank you

Da Ne

yes

sea (ša) nil (nii)

no

Oprostite me

excuse me

gabh mo leisceil ( gav mo leš – skejl)

V katero smer…? Which way….?

Cen sli? (kejn šli…?)

Ne razumem

i don't understand ni thuigim (nii higim)

ŠTEVILKE

1 one 2 two 3 three 4 four

haon (hejon)

20 twenty 30 thirty

fiche (fikh)

do (du) tri (tri)

triocha (čri – oka)

40 forty 50 fifty 60 sixty

daichead (dajk – ajd)

ceathair (kejhir)

caoga (ka – uga) seasca (šaj – ska)

5 five 6 six

cuig (kujig)

se (šej)

70 seventy seachto (šokkd – ov)

7 seven 8 eight 9 nine

seacht (šokt) hocht (hakt)

80 eighty 90 ninty

ochto (ukt – ov) nocha (nov – ka)

naoi (nej)

100 hundred cead (kejd)

10 ten deich (di) 11 eleven aon deag (ajn dikt) 12 twelve do deag (du dejug)

28

BELEŽKE

29

BELEŽKE

30

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska cesta 45 d, 4000 Kranj

tel +386 (0)4 201 43 38 fax +386 (0)4 201 43 31 gsm +386 (0)31 699 078 www.agencija-oskar.si info@agencija-oskar.si