Oskarjeva Grčija s Kreto

KRATKA ZGODOVINA

PRAZGODOVINA

Najstarejši ostanki človeške civilizacije segajo 130.000 let nazaj v starejšo in mlajšo kameno dobo ter kasneje bronasto dobo. Že takrat se razvije napredna civilizacija. S pomočjo arheoloških ostankov vemo, da so okoli leta 7.000 pr. n. št. gojili ovce, oljke, prašiče, koze, zelenjavo in različne žitarice. Bili so dobri ribiči, živeli so v gradiščih, sicer pa o njih ne vemo kaj dosti. Med leti 2700 in 1420 pr. n. št. se razvije visoka minojska civilizacija. Na Kreti je cvetelo okoli 90 mest, najbolj znana so Knossos, Festos, Gortys, … Častijo boginjo, ki jo upodabljajo kot žensko podobo s kačami in dvignjenimi rokami. Civilizacija je dobila ime po legendarnem kralju Minosu (Minotaver, Tezej, Ariadna, labirint, ...). Uporabljali so linearno A pisavo, ki še ni razvozlana. Vulkanski izbruh na otoku Thera – Santorini povzroči močan potres, visoke valove in uničenje civilizacije. MINOJSKA CIVILIZACIJA

MIKENSKA CIVILIZACIJA

Mikenci po silnem potresu prevzamejo Kreto. To se je zgodilo okoli leta 1420 pr. n. št.. Mikene so utrjeno mestece na Peloponezu (jaškasti gro bovi, kiklopski zidovi), poznajo prvo pravo grško pisavo – linearna B pi sava (med 1425 – 1375 pr. n. št.), bili so močna kopenska sila, ki se je na polotoku Peloponezu borila za vodilni položaj.

RIMSKA OBLAST – RIMSKI IMPERIJ

Leta 71 pr. n. št. Kreto napade z legijami Marc Antonius Creticus, sledi jo tri leta bojev, kasneje pride Quintus Cecilius Metellus in Kreto porazi. Leta 69 pr. n. št. je Kreta del Rimskega imperija. Tudi Metellus dobi nadi mek Creticus. Središče rimske province je Gortys. Ime province je Creta Cyrenaica, včasih je bila povezana tudi z Macedonio in Moesijo.

34

Made with FlippingBook - Online catalogs