Oskarjeva Grčija s Kreto

Atence, kar je le-te tako razjezilo, da so ga zahrbtno umorili. Med Kreto in Atenami se je vnela vojna – kralj Minos je z velikim ladjevjem pristal ob obali, opustošil deželo in premagal Atene. Od njih je nato zahteval plačevanje krvnega davka – atenski kralj Egej mu je moral vsako leto (ali vsakih 9 let) poslati 7 mladeničev in 7 devic, da jih je zaprl v labirint in tako žrtvoval Minotavru. Nekoč se je tudi slave željan atenski princ Tezej javil, da gre z njimi, saj je želel premagati to zver in končati žrtvovanje. Kralj Egej je sina le s težkim srcem pustil na to pot. Prosil ga je, naj na lad ji, če se mu namera posreči, ob vrnitvi izobesi bela jadra namesto črnih, da se bo že od daleč vedelo, ali je bila odprava uspešna. Ko je Tezej priplul na Kreto, je takoj pritegnil pozornost vseh priso tnih, celo kralju Minosu je bil všeč. Ta mu je obljubil, da bo, če bo ubil Minotavra, Atenam odpovedal davek in jim pustil, da svobodno odidejo. Pritegnil pa je pozornost tudi lepe Minosove hčere Ariadne, ki se je zalju bila vanj. Vedela je, da sam ne bo mogel ubiti pošasti, zato se je ponoči priplazila k njemu. Povedala je, da se Minotavra ne da ubiti z navadnim mečem in mu ponudila čarobnega. Podarila mu je tudi klobčič niti, ki mu bo pomagal najti pot iz labirinta. Dedalov labirint je bil res ogro men, poln skritih soban in temačnih hodnikov – a nazadnje je Tezej le našel Minotavra in ga ubil. Ko je pošast padla na tla, je zemlja zabobnela, odmev se je širil po labirintu in po vsej Kreti. Toda kralj Minos je izve del za Ariadnino pomoč, zato ni nameraval držati dane besede in pustiti Atencem, da bi svobodno odšli. Pobegnili so na ladjo, odpluli, v vsem veselju pa so pozabili zamenjati črna jadra z belimi. Atenci so skupaj s svojim kraljem nestrpno pričakovali vrnitev ladje. Ko se je le prikazala na obzorju, so razočarani videli, da so jadra črna. Egej je bil tako obupan, da se je vrgel v morje, ki je po njem dobilo svoje ime – Egejsko morje. Tezej je nato postal kralj. Vladal je pametno, v domovini je postavil nove zakone. Prvi je omejil kraljevsko moč in se obdal z vrsto najmodrejših in najplemenitejših mož – svetovalcev. BOŽANSKI PREPIR Boginje Atena, Hera in Afrodita so tekmovale med seboj katera je naj lepša. Bog Hermes je razsodbo prepustil mlademu trojanskemu kralje viču Parisu . Ta je odločil, da je najlepša Afrodita (boginja lepote in lju-

16

Made with FlippingBook - Online catalogs