Oskarjeva Grčija s Kreto

li na Zahod. Večina kopenske Grčije in otokov je padla v turške roke do konca 15. st., le Ciper in Kreta sta postala del velikega otomanskega im perija skoraj 100 let kasneje. Redki Grki so živeli pod Turki dobro, večina pa je trpela visoke davke, pomanjkanje in politični teror. Turki niso vsilje vali muslimanske vere Grkom, kljub temu pa je bila njihova ortodoksna pravoslavna cerkev vedno v podrejenem položaju. V času turške nadoblasti, so bili Grki dobesedno odrezani od kulturne ga razvoja ostale Evrope, mimo je šla renesansa, humanizem, reforma cija, različni umetniški tokovi. Konec 18. st. med Grki nastajajo močne težnje po osamosvojitvi. Te se povečajo, ko poteka v Franciji Velika fran coska revolucija od leta 1789 dalje. Leta 1814 je nastala tajna organizacija FILIKI ETERIA (Združenje pri jateljev). Edini cilj je bil osvoboditev Grčije. To se je zgodilo leta 1821. Seveda ni šlo z lahkoto. Turški sultan je poslal v Grčijo sina egipčanske ga paše Mehmeda Alija Ibrahim Pašo z močno vojsko, da bi vzpostavil prejšnje stanje. Velik uspeh ima na Peloponezu in na nekaterih otokih, kasneje pa se zavezniki – Velika Britanija, Rusija in Francija - postavi jo odločno na stran Grčije in ji pomagajo do samostojnosti. Leta 1827 postane prvi guverner nove republike Ioannis Capodistrias s Krfa, leta 1831 pa velesile postavijo na oblast bavarsko dinastijo Wittelsbach, in sicer Otta Wittelsbacha . Otto je vladal zelo avtoritativno, zato so ga ve lesile leta 1862 zamenjale s princem Wilhelmom Danskim, ki je prevzel ime George I . V dar je dobil Jonske otoke, kot kronsko darilo od Velike Britanije … Po Balkanskih vojnah (1912 in 1913) se je na tla Grčije zateklo mnogo ubežnikov. Grčija je 1. svetovno vojno dočakala z dvema strujama: kralj Konstantin I. je bil naklonjen Nemcem (v Atenah), ministrski predsednik Eleftherios Venizelos pa Veliki Britaniji (v Thessaloniki). Kralja Konstantina so leta 1917 odstavili. Leta 1917 vstopi Grčija v 1. sv. vojno. Po vojni z mi rovno pogodbo v Sevresu pridobi veliko ozemlja. Po 1. sv. v. je Grčija napadla Malo Azijo, ker je tam živela velika grška narodna manjšina. Po treh letih bitk, v katerih je Grčija utrpela velike iz gube, je prišlo do mirovnega sporazuma leta 1922 v švicarskem mestu Lausanne. Grki so izgubili precej ozemlja, domenili pa so se za veliko iz-

10