Oskarjeva Grčija s Kreto

Animated publication

Oskarjeva

Grčija s Kreto

04 201 43 38/39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska 45D SI-4000 Kranj

GRČIJA KAZALO SPLOŠNI PODATKI.................................................................4 GEOGRAFIJA...........................................................................5 KRATKA ZGODOVINA............................................................7 GOSPODARSTVO. ..................................................................12 GRŠKI BOGOVI........................................................................13 MITI IN LEGENDE....................................................................15 O ZEVSU, KRETI IN EVROPI........................................................15 O KRALJU MINOSU, MINOTAVRU IN TEZEJU......................15 BOŽANSKI PREPIR .......................................................................16 TROJANSKA VOJNA ....................................................................17 GRŠKA KULTURA, FILOZOFIJA, UMETNOST.....................18 VEČJA MESTA IN POMEMBNI KRAJI...................................20 MIKENE ............................................................................................20 DELFI IN APOLONOVO SVETIŠČE ..........................................20 KORINT.............................................................................................. 21 METEORA ........................................................................................22 ATENE ...............................................................................................23 OLIMPIJA .........................................................................................25 GRŠKA HRANA........................................................................26 DRŽAVNI PRAZNIKI...............................................................28 ZAKAJ V GRČIJO . ................................................................ 28 ALI STE VEDELI …............................................................... 29 KRETA KAZALO SPLOŠNI PODATKI.................................................................32 GEOGRAFIJA...........................................................................33 KRATKA ZGODOVINA............................................................34 VEČJA MESTA IN POMEMBNI KRAJI...................................37 IRAKLION – HERAKLION ............................................................37 PALAČA V KNOSSOSU ................................................................37 CHANIA ...........................................................................................38 ELAFINISI .........................................................................................38 GRAMVOUSA ................................................................................39 SAMARIA – NAJDALJŠI EVROPSKI KANJON ......................39 SLOVARČEK.............................................................................41

SPLOŠNI PODATKI

IME: Grčija, Helenska republika (uradno), od antike dalje Hellas. LEGA: jugo-vzhodna Evropa – pomembna lega na križišču starodavnih in novodobnih poti med Evropo, Severno Afriko in Bližnjim Vzhodom. VELIKOST: 131.957 km 2 DOLŽINA OBALE: 13.676 km – država z najdaljšo morsko obalo v Mediteranu in 11. na svetu. ŠTEVILO OTOKOV: okoli 1400 (od tega okoli 227 nenaseljenih) NAJVIŠJA GORA: Olimp (2.917 m), 80 % površine Grčije predstavlja gorski svet. MEJNE DRŽAVE: Albanija, Makedonija, Turčija.

PREDSEDNIK DRŽAVE: Karolos Papoulias MINISTRSKI PREDSEDNIK: Antonis Samaras DRŽAVNA UREDITEV: parlamentarna republika GLAVNO MESTO: Atene (okoli 3 milijone prebivalcev) PREBIVALCI: 10,9 mil.

NARODNOSTNA PRIPADNOST: 94 % Grki (grščina), 4 % Albanci, 1 % Turki (turščina), 200.000 do 400.000 Makedonci in Bolgari, ostalo Židje, Romi, … RELIGIJA: 97 % Grška ortodoksna cerkev (vera je v življenju povprečne ga Grka zelo pomembna in povezana z močno družinsko tradicijo), 1 % muslimani (Turki, ki živijo v Trakiji) ter vsaj še enkrat toliko muslimanskih doseljencev, okoli 5.500 Židov (se vračajo domov po izgonu), 200.000 katolikov, ostalo evangeličani, protestanti apostolske cerkve in nekaj drugih skupin. URADNI JEZIK: grščina ZASTAVA: značilna belo – modra s križem v levem zgornjem kotu

DENARNA ENOTA: evro MOTO: “Svoboda ali smrt” NEODVISNOST: 25.3.1821 (od velikega Turškega imperija) MEDNARODNO PRIZNANA: 3.2.1830

4

GEOGRAFIJA

Grčija

Atene

Kreta

Grčija je južnoevropska država, nameščena na skrajnem koncu Balkanskega polotoka. Ima zelo razgibano obalo polno otokov, zalivov in polotokov. Kopenski del se končuje s polotokom Peloponez, na vzhodu se dotika evropskega dela Turčije, Kreta pa je najjužnejši otok. Peloponez je s Korintskim prekopom ločen od celinske Grčije. Na severu Grčije se na haja zanimiv polotok s tremi prsti in mestom Thessaloniki. Večjih otokov ima Grčija okoli 1.400 (227 nenaseljenih), če pa štejemo še manjše otočke in čeri, številka naraste na 6.000. Zato imenujemo Grčijo tudi “Dežela ti sočerih otokov”. Največji otok je Kreta, sledijo pa Evbeja, Rodos, Lesbos, Kos, Chios, Delos, Samos, Kefalonia, Krf, Zakintos, Karpatos, … Grški otoki so svetovno znani zaradi izjemnih plaž, slikovitih oblik, naravnih in kul turnih znamenitosti ter prav posebnega čara. Tu se srečujeta tradicija in sodoben čas.

5

Skupine otokov: Jonski otoki, Kikladi, Sporadi z Evbojo, Dodekanez, Argo - Saronski otoki, Egejski otoki in največji otok Kreta. Površje: kar 80 % površine Grčije predstavlja gorat svet. Večina gora pripada gorovju Pindos, ki je jugovzhodno nadaljevanje Dinarskega gorovja. Najvišji vrh Pindosa je Mont Smolika s (2.637 m), najvišji vrh Grčije pa Olimp – gora bogov , visoka 2.917 m. Gorovje Pindos se nadaljuje tudi pod vodno gladino. Egejski otočki so v bistvu vrhovi podmorskega grebena gorovja Pindos, ki se nadalju je do Krete. Soteska Vikos v Pindosu je po Guinnessovi knjigi rekor dov najgloblja soteska na svetu. Seveda je zaščitena kot narodni park. Soteska Samaria na Kreti pa je znana kot najdaljši kanjon v Evropi, pod Unsecovim varstvom in pogost cilj obiskovalcev Krete. Na severu države se raztezajo zadnji odrastki Rodopov, ki prihajajo iz Makedonije. Rodopi so geološko staro gorovje, zato se v njegovih pla steh skrivajo dragocene rude. Podnebje: večina Grčije ima mediteransko podnebje, torej dolga, vroča in sušna poletja ter kratke, mile zime. Dežja je malo in pada predvsem jeseni in pozimi. Najbolj vroče podnebje imata otoka Kreta in Karpatos. Visoki gorovji Pindos in Olimp imata gorsko podnebje in najvišji vrhovi imajo pozimi debelo snežno odejo. Severni deli Grčije imajo blago sub mediteransko klimo. Na Kreti najvišje vrhove (na primer Mont Idi in Lefka Ori) pozimi pokrije sneg, zato je možno tudi turno smučanje in ledno plezanje, kar je za na še predstave o Kreti dokaj nenavadno. Reke in jezera: Grčija ima kratke mediteranske reke, ki poleti večinoma presahnejo. Edina večja reka je Vardar , ki iz Makedonije teče v Egejsko morje. Dežela ima nekaj jezer, predvsem v gorskem svetu ter na nekaterih otokih, ki dodatno lepša atraktivno pokrajino. Morja: Egejsko na vzhodu, Jonsko na zahodu, Kretsko med Kreto in Kikladi, Libijsko južno od največjega otoka Krete.

6

KRATKA ZGODOVINA

Dokazi o prvi naselitvi grških dežel segajo kar 270.000 let nazaj. To je starokamenodobna jama Petralona v severni provinci Makedoniji. Na različnih lokacijah današnje Grčije so našli ostanke iz mlajše kamene dobe, in sicer iz sedmega tisočletja pred našim štetjem. To so najstarejši ostanki iz te dobe v Evropi. Nič čudnega, saj se prav na ozemlju Grčije kri žajo starodavne poti z vzhoda proti srednji in zahodni Evropi. Grčija je “zibelka evropske kulture”! Prav tu sta se razvili prvi dve visoki kulturi na evropskih tleh. Okoli leta 3200 pr. n. št. se je začela razvijati mi nojska kultura na Kreti (2700 – 1450 pr. n. št.). Minojci so gradili velika mesta in palače, gojili oljke, vinsko trto, sadje, pšenico, … Poznali so že ta ko imenovano LINEARNO A pisavo, ki do danes še ni bila dešifrirana. Imeli so razvito lončarstvo, predelovali so kovine, poznali čebelarstvo, gradili močne ladje in z njimi pluli po Sredozemlju ter trgovali. Visoko kulturo je uničil vulkan na Santoriniju in posledični močni potresni sunki. Sledila je visoka mikenska kultura (1900 - 1100 pr. n. št.). Na Peloponezu so zgradili močno utrjeno mestno državo (kiklopski zidovi), bili so dobri kopenski vojaki, podobno kot Minojci so gojili oljke, vinsko trto in druge mediteranske rastline, gojili živino, razvili so LINEARNO B pi savo, ki je bila podlaga za staro grščino. Mikenska kultura je propadla na začetku bronaste dobe (1100 pr. n. št.), sledi kratko “temno obdobje” do leta 776 pr. n. št. To je obdobje revščine, slabih letin, brezvladja, …

7

Manj znana visoka kultura je bila kikladska . Na danes turistično privlačnih otočkih so arheologi našli ostanke mest, številne kipce in prelepo keramiko. Tretje veliko kulturno središče bronaste dobe je bila Troja - mestece v Mali Aziji , ki ga arheologi dolgo niso našli. O Troji je pisal Homer v svojih epih Iliada in Odiseja, omenjena je v številnih legendah in mitih ter antič nih pripovedkah. Troja je imela izjemno dobro lego na križišču pomor skih poti in je nadzorovala potek blaga in ljudi med zahodom in vzho dom, med Evropo in Azijo. Zgodovina Troje obsega 9 obdobij, vrhunec moči pa je dosegla v 2. tisočletju pr. n. št. Leta 1148 pr. n. št. so združena Ahajska plemena uničila Trojo z ukano – s slovitim Trojanskim konjem. Mesto si ni več opomoglo. V 8. st. pr. n. št. so na ozemlju današnje Grčije nastale številne mestne dr žavice , ki so spet dvignile raven kulture. Leta 776 pr. n. št. so bile v Grčiji prve olimpijske igre. V klasičnem obdobju , ki je sledilo arhaičnemu, je grška civilizacija, ki je temeljila na sužnjelastniški ureditvi, dosegla svoj višek. Umetnost, gleda lišče, pisanje, razmišljanje, filozofija, Homer z Iliado in Odisejo, viški v ki parstvu, slikarstvu in arhitekturi, … Začetki demokracije za plemenitaše, preročišče v Delfih, izjemno bogata mitologija in vera … Klasična Grčija v svojem času ni imela konkurence. Le malo kasneje, v 5. st. pr. n. št. pa pridejo z vzhoda Perzijci in hočejo osvojiti grške dežele ter preko njih vdreti v Evropo. Sledijo grško-per zijske vojne . Slavne bitke – pri Maratonu (490 pr. n. št.), pri Termopilah (480 pr. n. št.) in odločilna pri Salamini utrdijo moč Grčije kljub velikim iz gubam. V teh bojih sta najbolj zaslužni mestni državici Šparta in Atene , ki se med leti 431 in 404 pr. n. št. bojujeta v peloponeških vojnah za zmago in prestiž. V tem času pa se v severni provinci dvignejo Makedonci . Najprej Filip II ., ki izkoristi oslabelost drugih grških polisov, in si leta 338 pr. n. št. iz bori prvenstvo v Grčiji, njegov sin Aleksander III. ali kasneje Aleksander Veliki Makedonski pa z mnogimi bitkami ustvari veliki imperij in razširi filozofijo helenizma prav do Indije. Širi kulturo, jezik, filozofijo, vero in vse druge pridobitve grške kulture, žal pa umre mlad (323 pr. n. št.) in nje-

8

gova velika država razpade. Ampak njegov duh in filozofija helenizma se ohrani še najmanj dve stoletji po vseh deželah, ki jih je zavzel. Mnogi Grki so se takrat odselili v te daljne dežele v mesta, ki jih je Aleksander vsa po vrsti imenoval Aleksandrija … Rimljani so leta 146 pr. n. št. izropali Korint. S tem so pridobili nadzor nad Grčijo, ki je postala kulturno središče rimskega imperija. Cesar Avgust je leta 27 pr. n. št. dokončno osvojil vse grške dežele, otoke in polotoke. Mnogi patriciji so šolali svoje sinove v Atenah. Rimljani so prevzeli vse pridobitve grške kulture in jo nadgradili. Sicer pa so imele grške dežele položaj podrejenih provinc. Cesar Konstantin (ki je leta 313 n. št. z Milanskim ediktom izenačil krščan sko vero z rimsko) je leta 324 ustanovil Konstantinopolis (Bizanc, dana šnji Carigrad) in ga postavil za prestolnico imperija. Leta 395 se je veliki Rimski imperij razdelil na dva dela – vzhodno in za hodno polovico. Takrat je umrl slavni cesar Teodozij, ki se je boril tudi v Vipavski dolini pri “Rivus frigidus”. Danes to “hladno reko” imenujemo Hubelj. Na vzhodu se že počasi razvija bodoča Bizantinska država . V 2. In 3. stoletju se širi krščanstvo. Grki sprejmejo pravoslavno vero. Leta 1204 Konstantinopolis zavzamejo križarji. Srednji vek na grških tleh označuje Bizantinska država (5. st. do 1453, ko pade Konstantinopolis v turške roke). Govorili so grščino in uradna vera je bila grška ortodoksna pravoslavna cerkev. Bizantinci so razvijali umetnost iz klasične grške in dosegli nove vrhunce. Izjemna je bila tehni ka izdelovanja mozaikov. Od 5. Do 7. stoletja so v državo vdirala barbarska ljudstva. Posebno Slovani so bili vztrajni in so se naselili po celotnem Balkanskem polotoku. Zaradi križarskih vojn in pohodov so grške dežele zelo trpele. V nekaterih obdobjih srednjega veka so posamezna območja Grčije ali otoke za kra tek čas zavzeli Benečani, Franki in Genovežani. Bizantinska država pa je vedno znova uspela povezati vse pokrajine. Leta 1453 pa je končno padel Konstantinopolis v turške roke in Bizantinske države ni bilo več. Mnogi izobraženi Bizantinci so pobegni-

9

li na Zahod. Večina kopenske Grčije in otokov je padla v turške roke do konca 15. st., le Ciper in Kreta sta postala del velikega otomanskega im perija skoraj 100 let kasneje. Redki Grki so živeli pod Turki dobro, večina pa je trpela visoke davke, pomanjkanje in politični teror. Turki niso vsilje vali muslimanske vere Grkom, kljub temu pa je bila njihova ortodoksna pravoslavna cerkev vedno v podrejenem položaju. V času turške nadoblasti, so bili Grki dobesedno odrezani od kulturne ga razvoja ostale Evrope, mimo je šla renesansa, humanizem, reforma cija, različni umetniški tokovi. Konec 18. st. med Grki nastajajo močne težnje po osamosvojitvi. Te se povečajo, ko poteka v Franciji Velika fran coska revolucija od leta 1789 dalje. Leta 1814 je nastala tajna organizacija FILIKI ETERIA (Združenje pri jateljev). Edini cilj je bil osvoboditev Grčije. To se je zgodilo leta 1821. Seveda ni šlo z lahkoto. Turški sultan je poslal v Grčijo sina egipčanske ga paše Mehmeda Alija Ibrahim Pašo z močno vojsko, da bi vzpostavil prejšnje stanje. Velik uspeh ima na Peloponezu in na nekaterih otokih, kasneje pa se zavezniki – Velika Britanija, Rusija in Francija - postavi jo odločno na stran Grčije in ji pomagajo do samostojnosti. Leta 1827 postane prvi guverner nove republike Ioannis Capodistrias s Krfa, leta 1831 pa velesile postavijo na oblast bavarsko dinastijo Wittelsbach, in sicer Otta Wittelsbacha . Otto je vladal zelo avtoritativno, zato so ga ve lesile leta 1862 zamenjale s princem Wilhelmom Danskim, ki je prevzel ime George I . V dar je dobil Jonske otoke, kot kronsko darilo od Velike Britanije … Po Balkanskih vojnah (1912 in 1913) se je na tla Grčije zateklo mnogo ubežnikov. Grčija je 1. svetovno vojno dočakala z dvema strujama: kralj Konstantin I. je bil naklonjen Nemcem (v Atenah), ministrski predsednik Eleftherios Venizelos pa Veliki Britaniji (v Thessaloniki). Kralja Konstantina so leta 1917 odstavili. Leta 1917 vstopi Grčija v 1. sv. vojno. Po vojni z mi rovno pogodbo v Sevresu pridobi veliko ozemlja. Po 1. sv. v. je Grčija napadla Malo Azijo, ker je tam živela velika grška narodna manjšina. Po treh letih bitk, v katerih je Grčija utrpela velike iz gube, je prišlo do mirovnega sporazuma leta 1922 v švicarskem mestu Lausanne. Grki so izgubili precej ozemlja, domenili pa so se za veliko iz-

10

menjavo prebivalcev. Turki so odšli v Malo Azijo, Grki pa v Grčijo. V tem času je prišlo v Grčijo čez 1,5 milijona Grkov, mnogi so doživeli pravi ge nocid na turških tleh. Samo v Istanbulu se je število Grkov zmanjšalo od nekdanjih 300.000 na začetku 20. st. do okoli 3000 danes … Zaradi vseh teh tragičnih dogodkov so ustanovili leta 1924 drugo Helensko republiko (posledica uspešnega referenduma). Deset let ka sneje so spet vrgli republiko in spet ustoličili kralja. 2. sv. vojna je Grčijo ujela že leta 1940. Italijanski fašisti so napadli grške otoke, Grki pa so skupaj z zavezniki potisnili Italijane v Albanijo. Vmešali so se tudi Nemci in celo Bolgari. Ogromno Židov je bilo deportiranih in usmrčenih v nacističnih taboriščih, več kot 100.000 prebivalcev je umrlo zaradi hude lakote pozimi leta 1941/42, Grki so organizirali odporniško gibanje. Znana je bitka za Kreto , največji vojaški zračni desant v zgodo vini, ki so ga izvedli Nemci na Kreti. Po 2. sv. vojni se je v Grčiji odvijal politični boj med simpatizerji komuni stov in kapitalistov. Nastala je vrsta političnih strank, ki so se delile na levi čarje in desničarje. Situacija je bila zapletena, hkrati pa se je Grčija začela počasi gospodarsko dvigati, stabilizirati, začel se je razvoj turizma, ki je začel prinašati dragocene devize v državno blagajno in seveda turistič nim delavcem. Kralj Konstantin II. je doživel leta 1967 državni udar. Moral je pobegni ti v izgnanstvo. Med leti 1967 in 74 je imela Grčija trdo diktaturo, hkrati pa velike težave na Cipru. Otok se je takrat razdeli na turški in grški del. Iz Pariza pokličejo nekdanjega ministrskega predsednika Konstantina Karamanlisa, ki je živel v prostovoljnem azilu. Karamanlis je bil pristaš zmerne konzervativne politike. Na drugi strani pa je bil naprednejši levi čar Andreas Papandreu, ki je ustanovil stranko PASOK (Panhelensko soci alistično gibanje). Danes je Grčija s odobna demokratična država , članica NATA (od l. 1951), evropske unije (od l. 1981) in številnih mednarodnih organizacij. Od leta 2010 pretresa Grčijo globalna kriza, ki je posledica nestabilnosti v politiki.

11

GOSPODARSTVO BRUTO DRŽAVNI DOHODEK : 23.700 ameriških dolarjev ( vir CIA – wor ld factbook - 2013), s tem je 60. na svetu, v EU je na petnajstem mestu. NARAVNA BOGASTVA : zelo malo, dragocen je kamen – apnenec in marmor, rud ima Grčija malo in je odvisna od uvoza. KMETIJSTVO : predstavlja le 3 % narodnega bruto proizvoda – oljke in olivno olje, agrumi, drugo južno sadje, začimbe, zelenjava, ovce in koze, ribe, tobak, vinska trta in vino. INDUSTRIJA : predstavlja 12 % bruto narodnega proizvoda. Ladjedelnice predstavljajo 5 % narodnega dohodka. Pomorska trgovina je zanesljivo največja na svetu (16 % svetovne zmogljivosti). IZVOZ : Oljčno olje in olive, agrumi, mandlji, različno sadje in zelenjava, feta sir, usnje in usnjeni izdelki, izdelki domače obrti, začimbe, naravna kozmetika, industrijski izdelki. UVOZ : Pšenica, meso in mesni izdelki (govedina, svinjina), surovine za tkanine, les in lesni izdelki, različne kovine in druge surovine, industrijski izdelki. TURIZEM : Grčija ima izjemne naravne in kulturne danosti za turizem, ki se je začel razvijati že pred stoletji, saj so bili starogrški templji od nekdaj cilj posameznikov. Danes pa so del množičnega turističnega gibanja, ki postavlja Grčijo na vrh turističnih destinacij v Evropi.

12

GRŠKI BOGOVI, BOGINJE IN JUNAKI Gaja (Gea) – Velika mati, boginja Zemlje, mati vseh Titanov

Uran – bog Neba, oče vseh Titanov

Kronos – najmlajši od Titanov, Zevsov oče, bog časa

Rea – Kronosova sestra in žena, Zevsova mati

Zevs – vrhovni olimpijski bog (tretja božanska dinastija) in potem, ko premaga svojega očeta Kronosa v 10-letni vojni, oče vseh bogov, go spodar neba in zemlje, vladal bogovom in ljudem, njemu so bile posve čene Olimpijske igre Hera – Zevsova žena in zavetnica družine, zaščitnica zakona, poroda, žena in otrok, bila je v stalnem sporu z Zevsom, ker jo je ta rad varal s številnimi boginjami in Zemljankami

13

Afrodita – boginja ljubezni, plodnosti in lepote, bila je najlepša bogi nja, zaščitnica vseh zaljubljencev Eros – bog ljubezni, poželenja, spolnosti in plodnosti (iz njegovega ime na izhaja pojem erotika) Apolon – bog sonca, svetlobe in pesništva, bil je vodja devetih muz, za ščitnic umetnosti in znanosti (najlepše je Apolonovo svetišče v Delfih) Pozejdon – Zevsov brat, bog morja, potresov, stvarnik otokov in otočij, upodobljen je vedno s trizobom Atena – Zevsova najljubša hči, boginja modrosti, bojev, upodobljena vedno s čelado in ščitom. Bila je devica, nikoli ni imela zveze z moškim, zato ime Atena Partenos (Atena Devica) – njej je posvečen Partenon na Akropoli, Atena poveličuje herojsko plat bitk in vojn Ares – bog vojne in najbolj znan Afroditin ljubimec, temačen bog, bog krutosti in neusmiljenosti v bitkah, nepriljubljen celo na Olimpu Artemida – boginja lova, zaščitnica živali, plodnosti, rodovitnosti na po ljih in nasadih, njej je posvečen veličasten tempelj v Efezu Hermes – zaščitnik trgovcev, popotnikov in tatov, božji sel, bog prome ta in trgovine Hejfast – bog vulkanov in ognja, kovaštva, bil je najgrši med bogovi (ro dil se je iznakažen), poročen z Afrodito Dioniz – bog veselja, veseljačenja, pijančevanja, mističnih izkušenj, mo ške moči in zabav Demetra – Zevsova sestra, boginja rokodelstva, zemeljskih plodov, ro dovitnosti, zaščitnica kmetov in obrtnikov

Had – bog mrtvih in podzemlja, brat Pozejdona in Zevsa

Nika – boginja zmage

14

MITI IN LEGENDE O ZEVSU, KRETI IN EVROPI

V deželi Tira in Sidona (Mala Azija) je živela princesa Evropa, ki je bila ta ko lepa, da se je vanjo zaljubil sam poglavar bogov Zevs. Ker pa se je bal jeze ljubosumne žene Here in tudi ni upal, da bo osvojil dekletovo srce, si je izmislil zvijačo. Spremenil se je v čudovitega bika. Ko ga je Evropa zagledala, se je želela igrati z njim, in ker je bil tako krotek, si je upala splezati nanj. Prav to pa je bik čakal. Stekel je do obale in zaplaval in de klica je spoznala, da se ne more več vrniti. Nazadnje sta dosegla kopno in bik se je spremenil v mladeniča in se ljubil z njo. Ko je odšel, se je ne srečni Evropi prikazala boginja Afrodita in ji povedala, da je bil njen lju bimec sam Zevs in da se bo tuji del sveta, ki jo je sprejel, odslej imenoval po njej – Evropa. Čez 9 mesecev so se rodili trojčki: Minos, Radamantis in Serpedon, ki so bili začetniki MINOJSKE CIVILIZACIJE. O KRALJU MINOSU, MINOTAVRU IN TEZEJU Evropa se je poročila s kraljem Krete Asteriosom. Kot vladarja ga je nasledil Minos in od tu koloniziral mnoge Kikladske otoke. Poznan je bil kot pravičen sodnik in vladar. Zakone naj bi mu dal sam Zevs. Bil je tudi lastnik mogočne mornarice in zato si je želel dobrih odnosov s Pozejdonom, bogom morja. Želel se mu pokloniti tako, da bi mu žrtvo val nekaj res dragocenega. Pozejdon mu je za žrtvovanje zato podaril prekrasnega belega bika. A bik je bil tako čudovit, da je Minos požrl svo jo obljubo in ga sklenil obdržati. Razjarjeni bog se je odločil za maščeva nje – kralja je kaznoval tako, da se je njegova žena zaljubila v to žival in posledično rodila Minotavra – človeka z bikovo glavo. Da bi kralj Minos prikril to sramoto, je ukazal Dedalu zgraditi labirint, kamor so zver zapr li. Skrivnosti o labirintu ni smel zaupati nikomur, zato je moral za vedno ostati na Kreti. Po legendi je bil Minos strog in krut, saj se je želel maščevati Atencem, ki so ubili njegovega sina Androgeja. Androgej je bil namreč pogu men mladenič, ki je nekoč na slavnostnih igrah v Atenah premagal vse

15

Atence, kar je le-te tako razjezilo, da so ga zahrbtno umorili. Med Kreto in Atenami se je vnela vojna – kralj Minos je z velikim ladjevjem pristal ob obali, opustošil deželo in premagal Atene. Od njih je nato zahteval plačevanje krvnega davka – atenski kralj Egej mu je moral vsako leto (ali vsakih 9 let) poslati 7 mladeničev in 7 devic, da jih je zaprl v labirint in tako žrtvoval Minotavru. Nekoč se je tudi slave željan atenski princ Tezej javil, da gre z njimi, saj je želel premagati to zver in končati žrtvovanje. Kralj Egej je sina le s težkim srcem pustil na to pot. Prosil ga je, naj na lad ji, če se mu namera posreči, ob vrnitvi izobesi bela jadra namesto črnih, da se bo že od daleč vedelo, ali je bila odprava uspešna. Ko je Tezej priplul na Kreto, je takoj pritegnil pozornost vseh priso tnih, celo kralju Minosu je bil všeč. Ta mu je obljubil, da bo, če bo ubil Minotavra, Atenam odpovedal davek in jim pustil, da svobodno odidejo. Pritegnil pa je pozornost tudi lepe Minosove hčere Ariadne, ki se je zalju bila vanj. Vedela je, da sam ne bo mogel ubiti pošasti, zato se je ponoči priplazila k njemu. Povedala je, da se Minotavra ne da ubiti z navadnim mečem in mu ponudila čarobnega. Podarila mu je tudi klobčič niti, ki mu bo pomagal najti pot iz labirinta. Dedalov labirint je bil res ogro men, poln skritih soban in temačnih hodnikov – a nazadnje je Tezej le našel Minotavra in ga ubil. Ko je pošast padla na tla, je zemlja zabobnela, odmev se je širil po labirintu in po vsej Kreti. Toda kralj Minos je izve del za Ariadnino pomoč, zato ni nameraval držati dane besede in pustiti Atencem, da bi svobodno odšli. Pobegnili so na ladjo, odpluli, v vsem veselju pa so pozabili zamenjati črna jadra z belimi. Atenci so skupaj s svojim kraljem nestrpno pričakovali vrnitev ladje. Ko se je le prikazala na obzorju, so razočarani videli, da so jadra črna. Egej je bil tako obupan, da se je vrgel v morje, ki je po njem dobilo svoje ime – Egejsko morje. Tezej je nato postal kralj. Vladal je pametno, v domovini je postavil nove zakone. Prvi je omejil kraljevsko moč in se obdal z vrsto najmodrejših in najplemenitejših mož – svetovalcev. BOŽANSKI PREPIR Boginje Atena, Hera in Afrodita so tekmovale med seboj katera je naj lepša. Bog Hermes je razsodbo prepustil mlademu trojanskemu kralje viču Parisu . Ta je odločil, da je najlepša Afrodita (boginja lepote in lju-

16

bezni). Za to dejanje je dobil nagrado – ljubezen lepe Helene , ki je bila tedaj najlepša ženska na svetu (ne boginja), vendar poročena ... Paris jo je ukradel ljubosumnemu in grobemu možu Menelaju , špartanskemu kralju. In tako se je začela dolgoletna Trojanska vojna … TROJANSKA VOJNA Zgodbo o Trojanski vojni je zapisal Homer v epu Iliada (8. stoletje pr. n. št.). Ep pripoveduje, kako je trojanski kraljevič Paris ugrabil lepo Heleno špartanskemu kralju Menelaju in jo odpeljal v Trojo ( Mala Azija). Menelaj zbere grške kralje in njihove vojske. Združeni grški vojski je po veljeval njegov brat Agamemnon , mikenski kralj. V njegovi vojski je bil tudi mladi in močni Ahil, ki je bil skoraj neumrljiv, pa mu je bilo vseeno v vojni usojeno umreti. Odhod na Trojo prepreči močan veter, in šele ko žrtvujejo mlado in lepo Ifigenijo boginji Artemidi, vojska lahko odpluje v Malo Azijo. Devet let so Grki neuspešno napadali Trojance. Veliko bitk je bilo in veli ko slavnih zgodb, ki jih pripoveduje Iliada. Grki počasi izgubljajo, njihovi junaki umirajo. Umre celo slavni Ahil, ki ga zadane Parisova puščica prav v peto, ki je bila njegova edina ranljiva točka … Zatečejo se k zvijači. Trojance prepričajo, da so se vdali. Naredijo velike ga lesenega konja kot darilo boginji Ateni. Če ga bodo Trojanci spre jeli, so dejali, njihovo mesto nikoli ne bo premagano. V trup konja pa so skrili svoje najboljše vojščake. Trojanci se niso mogli upreti skušnjavi, čeprav so jih bogovi svarili. Konja so zvlekli znotraj obzidja na dan, ko so praznovali navidezni umik grške vojske. Grški junaki nato premagajo Trojance in uničijo Trojo. Ep Odiseja pa opisuje vračanje junakov domov v rodno Grčijo, pred vsem pa zgodbo o Odisejevih dogodivščinah . Iz Trojanske vojne je izšel tudi trojanski junak Enej , ki pobegne in v Italiji ustanovi rod Rimljanov. O Eneju in njegovih prigodah je rimski pesnik Vergil napisal ep Eneida .

17

GRŠKA KULTURA, FILOZOFIJA, UMETNOST

Zanesljivo je grška kultura podlaga in vzor celotni kasnejši zahodni umetnosti. Grška književnost se je začela z dolgimi epskimi pesnitvami in opisi vojn in dogodivščin junakov, polbogov in bogov. Najbolj znan antični grški epski pesnik je bil Homer , o komer pa vemo prav malo. Najverjetneje je živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Nekateri celo domnevajo, da je zgolj izmišljena oseba, najverjetneje pa je bil eden od rapsodov , potujočih starogrških pevcev, ki so potovali po de želi in ob spremljavi lire peli pesmi. Najverjetneje je bil slep. Malo kasneje je živel Heziod , ki je pisal pesnitve o življenju bogov in o človeških vrednotah. Številni pesniki so pisali o človeških strasteh – ljubezni, sovraštvu, lju bosumju … Najbolj znana pesnica je bila Sapfo z otoka Lesbos. Njene pesmi so bile polne boja za žensko enakopravnost in močne strasti do žensk. Slavno zgodovino Grkov, njihove bitke in dogodke sta najbolje zapiso vala zgodovinarja Herodot in Tukidid . Dobro je bilo razvito govorništvo. V zgodovini sta ostala zapisana Lizias in Demosten, s pomočjo njunih govorov si lahko predstavljamo, kako sta delovala politika in državništvo stare Grčije. Veliki Atenci Ajshil, Sofokles in Evripid so pisali še vedno aktualne tra gedije in komedije. Zanimali so se za psihologijo posameznika in ljud skih množic ter za vso paleto čustev, ki obvladujejo človeka. Grška filozofija je podlaga vsem naslednjim – Sokrat , Platon in Aristotel so postavili temelje znanosti o zavedanju, dojemanju sveta, nastanku in razvoju človeške vrste in podobnih filozofskih vprašanjih.

V arhitekturi so stari Grki dosegli svoj višek pri gradnji templjev. Dorski,

18

jonski in korintski slog so bili vzor, ki so ga prevzeli najprej Rimljani, ka sneje pa so jih kopirali tudi v renesansi. Kamniti templji so se ohranili do današnjih dni (primer Partenon, tempelj boginje Nike, Apolonovo sveti šče v Delfih in Didimah v Mali Aziji, …). Vazno slikarstvo starih Grkov je izjemno. S pomočjo podob na vazah si lahko predstavljamo življenje v stari Grčiji – verski obredi, vsakodnev na opravila, obrti, kmetovanje, politika, športna tekmovanja, filozofija in vse drugo je upodobljeno na vazah in drugi keramiki. Kiparstvo je doseglo prve viške v zgodovini. Bilo je zelo realistično, vsa ka poteza, mišica ali gib, vse je bilo izjemno natančno izdelano, le čustev kipi niso izražali, obrazi so ostali idealistični. Najbolj znana kiparja sta bi la Fidija in Miron.

19

VEČJA MESTA IN POMEMBNI KRAJI MIKENE To je bila mestna državica na polotoku Peloponezu. Mikenska akropola je bila zgrajena na razglednem hribu, s katerega se vidijo vse pomemb ne poti, ki so vodile po Peloponezu in proti celinski Grčiji. Mesto je bilo močno utrjeno (kiklopski zidovi in Levja vrata), bila je dom kraljeve dru žine in ljudstva z imenom Atreidi. Mikene so bile ena od visokih kultur 2. tisočletja pred našim štetjem. Svoj višek so dosegle v času med 1600 in 1100 pr. n. št. Mikenci so ljud stvo, ki je nastalo z mešanjem in stapljanjem staroselcev na Peloponezu in prišlekov is severnih pokrajin (Makedonija, Trakija). Homer jih v svo jih delih imenuje Ahajci. Mikenska kultura se je razvijala v senci egip čanske in kretske. Mikene so po letu 1450 pr. n. št. (izbruh vulkana na Santoriniju in posledični potres) prevzele Kreto in njene trgovske poti. Takrat so Mikenci dosegli svoj višek razvoja in bogastva. Trgovali so s Ciprom, Sicilijo, Malo Azijo, Rodosom, ustanavljali so svoje kolonije po obalah Sredozemskega morja. Bili so dobri predelovalci kovin, znane so njihove zlate posmrtne maske in umetelen nakit. Poznali so pisavo, ki jo danes imenujemo linearna B pisava (na glinaste ploščice, uporabljali so jo za zapisovanje davkov). Bili so tudi izjemni lončarji. Svoje mrtve pa so pokopavali zelo zanimivo – ali v jaškaste grobove (torej navpično) ali pa v velike tolose (okrogle grobnice). V Mikenah si lahko ogledamo kiklop ske zidove, Levja vrata, Atrejevo zakladnico, kraljevo palačo in tolose. DELFI IN APOLONOVO SVETIŠČE Delfi so kraj, kjer človeku od same lepote zastane dih. Iz Aten se peljemo po atraktivni cesti proti zahodu, tik nad morjem, potem cesta zavije v hrib, skozi oljčne nasade, cipresove gaje, belo skalovje gorovja Pindos ... In na terasah, ki so obrnjene proti jugu, proti soncu, proti energiji, so stari Grki postavili tempelj. Včasih so obiskovalci morali pripluti z ladjo ali čolnom in se povzpeti po strmi poti. Danes je speljana cesta. Apolon je najlepši med grškimi bogovi. Predstavljal je vse, kar je na nekem moškem lahko lepega: lepo telo, zal obraz, mladost in hkrati

20

zrelost, moško lepoto, čutnost in hkrati čistost. Le kaj več bi si želela ženska?! Apolon je bil zavetnik moške lepote, zdravilstva, glasbe (velikokrat igra na liro), lokostrelstva (športnega, ne v boju), celo varuh živine, predvsem ovac. Pripisovali so mu celo moč nad kugo. Apolon je zavzel Delfe in s tem storil svoje prvo junaško dejanje. Premagal je božanskega varuha templja v Delfih Pitona, ki je poosebljal temačne sile podzemlja, v templju pa je poslej prerokovala velika svečenica Pitija. Prav zaradi Pitije, Apolona in slavnih prerokb se je mesto v okolici hitro razvijalo in so sčasoma v okolici zgradili Gimnazium, Atenino svetišče, teater in vrsto drugih stavb. Prebivalci so bili srečni, ker je v njihov kraj prišel Apolon, zato so njemu v čast na vsaka 4 leta prirejali Pitijske igre. To so bile druge najpomembnejše igre v stari Grčiji (za Olimpijskimi). Od vsega začetka so tekmovali v glasbi – prepevali so himne, posvečene bogovom. Kasneje so vključili tudi (po zgledu iz Olimpije) atletske tekme in konjske dirke. S tem so povečali privlačnost iger. Nagrada je bil venec, spleten iz lovorja, ki so ga nabrali v dolini Tempe. V slovitem delfskem preročišču je Apolonova svečenica Pitija govorila po domnevnem Apolonovem navdihu. Znani bojevniki, poveljniki, kralji in povsem navadni ljudje, so prihajali po nasvete. Vsak obiskovalec se je moral najprej očistiti z vodo iz studenca potočka Kastalija, darovati pa je moral tudi pogačo ter žrtveno žival (kozo, ovco). Apolonovo svetišče je bilo okroglo, kar je bila takrat velika redkost. Imelo je dva dela in v notra njem je sedela Pitija. Med prerokovanjem je Pitija sedela na visokem tri nožniku nad zemeljsko odprtino in izrekala zapletene in nenavadne stav ke, ki so jih visoki svečeniki pretvorili v razumne (in velikokrat dvoumne) prerokbe in jih v taki obliki sporočali “naročnikom”. Grški pisci so kasneje po ustnem izročilu zapisali mnoge slovite stavke, ki jih je izrekla Pitija … KORINT Je zelo pomembno mestece v stari Grčiji, kajti leži prav na stiku Peloponeza in kopenske Grčije. Na zahodni strani Korintske ožine se na haja Korintski zaliv, na vzhodni strani pa Saronski zaliv. Z Mikenske akro pole sta vidna oba, kar pomeni, da so Mikenci postavili svoje utrjeno mesto na zares dobri točki.

Zaradi pomembne lege je mesto nastalo že v mlajši kameni dobi, okoli

21

6000 let pr. n. št. Ustanovil naj bi ga Korintos, sin boga Helija, po drug le gendi pa naj bi mesto ustanovila polboginja Efira, hči titana Oceana, saj se v nekaterih virih pojavlja zgodnje ime Efira. Tu naj bi Jazon zapustil Medejo. Po eni od legend pa naj bi mesto osnoval celo Sizif. Kakor koli je že bilo, Korint nikoli ni dosegel slave Miken, Krete, Šparte, Olimpije … Bil pa je vso zgodovino predvsem prometno in strateško pomembno mesto, saj so mi mo njega skozi vso zgodovino prihajala ljudstva in vojske na Peloponez. Korinčani naj bi izumili grško bojno ladjo triremo. Mesto je imelo zelo razvito keramično in lončarsko obrt. Vso zgodovino je tekmovalo s so sednjimi Atenami in vedno ostalo malce zadaj. Tu se je dogajala prva velika pomorska bitka med Korintom in Korkyro (današnji Krf), o kateri piše grški pisec Tukidid. Največje svetišče v Korintu je posvečeno boginji Afroditi. Po poročilih grškega pisca Strabosa naj bi se v templju in okoli njega nahajalo več kot tisoč prostitutk, zato ni čudno, da o prostituciji govorimo kot o eni najstarejših obrti ... Korint je kasneje vedno sodeloval v različnih bitkah – Perzijske vojne (bit ka pri Salamini – dal 40 bojnih ladij), peloponeške vojne, vojne s kolonijami … Povsod je Korint sodeloval z drugimi polisi, včasih izgubil, včasih zmagal. Tudi kasneje je bil Korint pomemben, tako v Bizantinski državi, kot pod tur ško oblastjo. Vedno je bil razlog isti – pomembna lega ob Korintski ožini. Sloviti Korintski prekop je bil narejen v letih med 1881 in 1893. METEORA Ime pomeni: sredi neba – mete ora – in je primerno za ta nenavadni kraj, kjer si lahko ogledamo 6 ortodoksnih pravoslavnih samostanov, zgrajenih na fantastičnih stolpih iz peščenjaka v osrednji kopenski Grčiji. Nameščeni so severozahodno od planote Tesalije, v vznožju gorov ja Pindos in ob reki Pineios. Področje stolpov in samostanov je v celoti vključeno v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCA. Kraška jama Theopetra leži približno 5 km južno od Meteore, blizu me steca Kalambaka. V njej so našli ostanke človeške civilizacije izpred 5000 let. Od takrat pa do 9. stoletja našega štetja je življenje v tej pokrajini potekalo brez prekinitve. Toplo mediteransko podnebje in dokaj velika količina padavin zaradi bližine gora pomenita dobre pogoje za kmetij-

22

stvo. Tu pitne vode nikoli ne zmanjka, kmetje pa redijo koze in ovce, na poljih uspeva pšenica, različna zelenjava, razveseljujejo pa nas tudi oljč ni nasadi, pomarančevci in limonovci ter vinska trta. Zime pa so za grške razmere kar hladne. Pokrajino značilno zaznamujejo atraktivni “stolpi” iz peščenjaka. Dajejo izjemno nenavaden, skoraj divji videz in prav ti stolpi so bili cilj neka terih skupin pravoslavnih menihov, ki so želeli svoje življenje posvetiti predvsem veri in molitvi. Točen datum ustanovitve samostanov ni znan, vemo pa, da je bila v 11. in 12. st. večina stolpov že naseljenih. Menihi so na vrhu stolpa postavili samostane in – kjer se je dalo - uredili vrtove. Večina nasadov pa se je nahajala v bližnji okolici v dolini. Veliko menihov je “zavzelo” tudi votline, kjer so živeli kot samotarji. Običajno so bili dostopi do samostanov zelo skrivnostni, vsekani v živo skalo in zaščiteni pred napadalci. Včasih so dvigali in spuščali tovore in ljudi v posebnih vrvnih vrečah in košarah. Obisk samostanov je še da nes veliko doživetje, ki nam naše stereotipe o Grčiji povsem spremeni. Danes lahko obiščemo 6 samostanov. Štirje so naseljeni z menihi in dva z nunami. V vsakem živi povprečno 10 menihov ali nun. Najbolj znan in atraktiven je samostan Varlaam (drugi največji, zgrajen leta 1541), ki se dviga 373 m visoko nad planoto. Poleg njega so še samostani Veliki Meteoron (po velikosti največji, zgrajen v 14. st.) , Rousanou, Sveti Nicolas Anapausas, samostan svetega Štefana in samostan Svete Trojice. Meteora je znana tudi kot raj za proste plezalce. V Kalambaki je nekaj prijetnih kampov in preprostih penzionov, kjer se da prespati in se ob večerih družiti z domačini. ATENE Athina - Atenino mesto – je zibelka demokracije. Je glavno mesto Grčije, središče pokrajine Atike in kot mesto osnovano že okoli leta 2000 pr. n. št. Je eno najstarejših mest na svetu s kontinuiranim življenjem. Ostanki civilizacije so še starejši, saj ležijo v rodovitni kotlini z blagim mediteran skim podnebjem in rodovitno prstjo. Prometni položaj na koncu poloto ka Atika in v bližini Korintske ožine je botroval hitremu razvoju mesta in pomenu, ki ga je ohranilo skozi celo zgodovino do današnjih dni.

23

Atene imajo okoli 3 milijone prebivalcev (samo ožje središče skoraj 700.000) in se danes duši v hudih prometnih zastojih, onesnaženemu zraku, ki visi kot pokrov nad mestom, in veliki gneči na ulicah. Seveda pa je to mesto, ki je pri turistih zelo priljubljeno, saj je bilo v an tiki dolga stoletja središče kulture, učenosti, umetnosti, začetkov demo kracije, filozofije, organiziranega športa in še česa. Prava veličastna zgo dovina Aten se začenja v antiki, ko so Atene postale velika mestna drža va – polis. Med grškimi polisi so bile Atene največje in najpomembnejše, stalno so tekmovale s Šparto. Atene so bile pomorska velesila, Šparta pa kopenska. Ampak v času Olimpijskih iger so sovražni polisi umaknili orožje in se pomerili v športu ... Atene so se uspešno borile v Grško-perzijskih vojnah, Peloponeške voj ne so jih zelo izčrpale, da so morale priznati nadoblast Makedoncev in kasneje Rimljanov. Sledila je Bizantinska oblast. Bizantinci so zelo za merili Atencem, ker so ohranili svoje bogove in niso radi prevzeli pra voslavne krščanske vere. Leta 529 so zaprli vse filozofske šole in sveti LEGENDA O NASTANKU MESTA : Atena in Pozejdon sta tekmovala za pokroviteljstvo nad mestom. Nikakor se nista mogla dogovoriti in odločitev sta prepustila tedanjemu kralju Kekropsu. Tudi kralj se ni znal odločiti, ker je spoštoval oba bogova, zato se je odločil, da pre nese odločitev na ljudstvo. Prebivalci Aten so od obeh bogov želeli darove. Pozejdon je na akropoli udaril s trizobom po skali in iz nje je pritekla voda. Modra Atena pa je mestu podarila oljko. Poleg pome na v kulinariki je bila oljka tudi simbol luči, rodovitnosti in uspešnega trgovanja. Zato so se Atenci odločili za Ateno. Na akropoli so zgradili ogromen tempelj, posvečen boginji Ateni – Erehteion, Atena pa je postala zaščitnica mesta. To ji je priznal tudi Pozejdon. MESTNE ZNAMENITOSTI : Akropola z Ateninim svetiščem, Trg Sintagma, Trg Omonia, Plaka, Arheološki muzej. OLIMPIJSKE IGRE: 1896 - prve sodobne olimpijske igre, 2004 – poletne olimpijske igre.

24

šča. Atenci so postopoma prevzeli krščansko vero. Ko so Turki leta 1458 zasedli Atene, je bil tedanji sultan navdušen nad antičnimi spomeniki. Ukazal je, da se morajo ohraniti. Leta 1687 so Atene napadli Benečani in sloviti Partenon uporabljali za skladišče orožja. Benečani so Atene zelo poškodovali, pa čeprav so bili znani kot ljubitelji umetnosti. Atene so bi le določene za glavno mesto Grčije v 19. st.. OLIMPIJA Danes je to prijetno mesto na zahodni strani Peloponeza, v antiki pa je bilo pomembno predvsem zato, ker je bilo prizorišče iger, ki so bile posvečene bogu Zevsu. Priredili so jih vsaka 4 leta in v času iger so se grški polisi prenehali bojevati med seboj. Olimpijski ogenj je bil simbol miru in to je ostal prav do današnjih dni. Vse športne dejavnosti so ime le pridih božanskosti. Središče iger in vsega dogajanja je bilo svetišče s številnimi zgradbami. Najpomembnejša templja sta bila Zevsov tempelj (vključen med 7 svetovnih čudes!) in Heraion – tempelj, posvečen bogi nji Heri. V antiki je bil tu postavljen ogromen Zevsov kip, pred katerim so izvajali različne obrede in žrtvovanja. Seveda pa so bile v Olimpiji tudi številne posvetne zgradbe: stadium, hippodrom, gymnasium, 12 zakla dnic, številne bogataške vile, terme, delavnice, basilica, kjer so trgovali in imeli politična srečanja. Prve “uradne” Olimpijske igre so bile leta 776 pred našim štetjem. Bile so krajevnega značaja, edina športna disciplina je bila tek na stadionu. Kasneje so se igram pridružili športniki iz vseh grških polisov in tekmo vanje je postalo prestižnega pomena. Število športnih panog je naraslo na 20. Zmagovalci so bili deležni velikih časti. Opevali so jih v pesmih, gradili so jim spomenike. Olimpijske igre je dokončno prepovedal rimski cesar Teodozij leta 393, ker se niso skladale s krščansko vero. Prve olim pijske igre sodobne dobe so bile leta 1896 v Atenah.

25

GRŠKA HRANA Na splošno je grška hrana preprosta in zelo okusna. Pripravljena je z mnogimi mediteranskimi začimbami in olivnim oljem.

HORIATIKI - grška solata, ki jo sestavljajo paradižnik, paprika, kumare, čebula, ovčji ali kravji feta sir in seveda mešanica začimb za solato, na vrhu solate pa črne in zelene olive SOUVLAKI – kosi različnega mesa ali rib, začimbe, koščki čebule in pa prike – vse to na dolgih kovinskih nabodalih in pečeno na žaru GRŠKI GYROS – pita kruh, čebula, paradižnik, na majhne koščke nare zano in na žaru spečeno meso (ali meso, spečeno na kovinskih naboda lih), mešanica začimb za gyros ter tzatziki omaka TZATZIKI – kisla smetana in močan grški jogurt, naribana sveža kumara in začimbe za tzatziki GRŠKA OMLETA – ometa iz jajc, napolnjena z narezanimi olivami, feta sirom, rezinami paradižnika, obilico začimb ter na rezine narezano pa priko - omleto prepognemo na pol in ponudimo še toplo

26

GRŠKI JOGURT Z MEDOM - močan grški jogurt, prelit z domačim te kočim medom, na vrhu pa potresen z narezanimi orehovimi jedrci ali mešanico oreščkov MESNE KOFTICE – cmočki iz različnega zmletega mesa (piščanec, svi njina ali jagenjček). V mehko maso mletega mesa dodamo narezan pe teršilj, česen, začimbe za meso in drobno narezano čebulo, oblikujemo cmočke, nataknemo na nabodalca in popečemo na žaru ŠPINAČNA PITA – vlečeno testo in nadev iz špinače ali blitve in bogato začinjeno. Testo z nadevom večkrat prepognemo in spečemo v pečici MESNI ZVITKI V VINSKIH LISTIH – v vinske liste zavite kot čevapčič dolge mesne palčke iz različnega mletega mesa, bogato začinjenega z zelišči, česnom in drugimi dodatki MUSAKA – jed, narejena iz večih plasti krompirja, mesa, bučk ali ma lancan, začimb, zalita z mešanico jajc in kisle smetane ter bešamela in pečena v pečici SLADICE - pogosto so na jedilniku baklava in halva, pa jabolčna pita s cimetom, rižev puding, jogurt z medom ali sladkim sirupom. Klasična poročna in božična sladica je diples (tanko testo, ki se ga za nekaj se kund potopi v vroče olivno olje, nato pa posuje z medom in narezanimi oreščki)

RETSINA – domače grško vino z okusom po borovi smoli

OUZO – janeževo žganje

METAXA – značilna grška alkoholna žgana pijača (grški “brendi)

VINO BRUSCO - sveže in zelo pitno grško vino

27

DRŽAVNI PRAZNIKI: • 1. januar – novo leto, • 6. januar – trije kralji, • prvi dan posta, • 25. marec – dan neodvisnosti, • debeli petek, • velikonočni ponedeljek, • binkoštni ponedeljek, • 1. maj – praznik dela, • 15. avgust – Marijino vnebovzetje, • 28. oktober – državni praznik, • 25. december – božič, • 26. december – dan obdarovanja.

ZAKAJ V GRČIJO:

• Bogata in izjemna zgodovina, arheološki ostanki, templji, vasice, mesta • Fantastične plaže vseh vrst in barv, od peščenih v zalivih, do slikovitih klifov, črne vulkanske plaže, rožnato bele koralne … • Grška kulinarika, ki je privlačna in zelo priljubljena (souvlaki, giros, pi te, dakosi, grški yogurt, tzatziki …) • Kultura, glasba, ples, mediteranski način življenja in še kaj …

28

ALI STE VEDELI … • Da so DAKOSI črni kruhki, prepojeni z olivnim oljem, na njih pa feta sir in zdrobljeni paradižniki z obilico mediteranskih začimb in list kom sveže bazilike … • Da je poleti najbolj priljubljena pijača LEDENA KAVA (močna grška kava, zalita z vodo in zelo ohlajena, z velikimi koščki ledu, včasih dodatek sladoleda ali smetane) … • Da morajo biti v vsakem kretskem domu 3 posebne velike posode – ena za vino, ena za olivno olje in ena za feta sir… • Da morajo biti na dan, ko nekdo goduje, vrata doma na široko od prta? Na obisk bodo prišli sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, mogoče celo sodelavci. Zato se kuha in peče in pripravlja hrano že nekaj dni prej… • Da je popoldanski počitek - siesta - za povprečnega Grka katerekoli starosti nekaj povsem običajnega, najbolj vroče urice dneva je tre ba preživeti v senci vrta ali hladne sobe… • Da besedica NE v grščini pomeni DA?? • Da je vsakemu Grku ali Grkinji družina najbolj pomembna v življenju? Da vsak praznik pomeni veliko družinsko srečanje, da se povpreč ne poroke udeleži vsaj 200 ali 300 sorodnikov? • Da so se mnogi Grki razselili po svetu? Več kot 10.000 jih je v ZDA, povsod po svetu odpirajo priljubljene grške restavracije. Se pa zelo radi vračajo domov, v rodno Grčijo. • Da je najvišja gora Grčije Olimp – gora in domovanje grških bogov? Visok je 2.917 m. • Da Meteora poleg pravoslavnih samostanov slovi tudi po prostem plezanju v peščenjakovih stolpih? • Da sredi Aten v velikih parkih uspevajo pomarančevci in limonovci, ki jih lahko brez skrbi obirate?

29

Oskarjeva

30

Kreta

31

Atene

KRETA

Kreta

SPLOŠNI PODATKI Velikost : 8.336 km 2 . Dolžina otoka V – Z 260 km, širina od 12 - 60 km.

Prebivalci : 625.000 – konec 2012, 75/km 2

Glavno mesto : Heraklion – Iraklion

Najvišja točka : Mont Idi – Psiloritis 2456 m, pogorje Idi.

Podnebje : Dve coni – severni del otoka je povsem mediteranski, južni del otoka pa je pod vplivom vročega afriškega zraka. Mediteransko – mi le deževne zime (v hribih pade tudi veliko snega!), vroča, dolga, sončna in sušna poletja, na južni obali za nekaj stopinj bolj vroče kot na severu. Tu rastejo in zorijo celo datljeve palme kot v oazah severne Afrike. Ime: KAPTARA - prvič omenjeno ime v Sirijskih spisih iz 18. stoletja pred našim štetjem (mesto Mari v Siriji), KEFTIU – staro antično ime iz Egipta. Obe imeni skupaj sta podlaga za staro minojsko ime – KE-RE SI-JO (napisano v linearni B pisavi). KRETA – KRITI – se pojavi prvič v Homerjevi Odiseji

32

GEOGRAFIJA

Velikost: 8.336 km 2 . Dolžina otoka V – Z 260 km, širina od 12 - 60 km. Dolžina obale je 1.046 km. Od matične Grčije je oddaljena 160 km. Na severu Kreto obliva Kretsko morje, na jugu Libijsko, na vzhodu Karpatsko in na zahodu Mirtsko morje (po zalivu Velika Mirta v Libiji). Gorovja: Bele gore ali Lefka Ori 2.452 m, Mont Idi ali Psiloritis 2.456 m, Kedros 1.777 m, Mont Dikti 2.148 m, Thiripti 1.489 m. Med gorami ležijo rodovitne doline (kot Amari pod Psiloritisom) ali sončne planote – Omalos (Samaria) ali Lasithi, kanjoni, in kraške jame (v eni od njih se je rodil vrhovni grški bog Zeus – Diktaion). Reke in jezera: so kratke, poleti velikokrat presahnejo, pozimi mnoge hudourne. Kreta ima le dve večji sladkovodni jezeri – jezero Kournas in jezero Agia, obe se nahajata blizu Chanie. Otoki okoli Krete: Gramvousa, Elafonisi, Paximadia – blizu Rethymna, kjer sta bila rojena dvojčka Apolon in Artemida, Spinalonga – bene ška trdnjava in zadnja kolonija gobavcev v Evropi, blizu kraja Agios Nikolaos, otočki Dionisadi – zaščitena plaža Vai – plaža s palmami kot tropski raj. Mesta na Kreti: Heraklion ali Iraklion – 130.914 preb., Chania – Hania – 53.373 preb. Rethymno – 27.268 preb., Ierapetra – 23.707 preb., Agios Nicolaos – 19.462 preb., Sitia – 16.338 preb. Kanjoni: najbolj znana je Samaria – najdaljši kanjon v Evropi, Imbros, Platania, Kanjon smrti, Ha ...

33

KRATKA ZGODOVINA

PRAZGODOVINA

Najstarejši ostanki človeške civilizacije segajo 130.000 let nazaj v starejšo in mlajšo kameno dobo ter kasneje bronasto dobo. Že takrat se razvije napredna civilizacija. S pomočjo arheoloških ostankov vemo, da so okoli leta 7.000 pr. n. št. gojili ovce, oljke, prašiče, koze, zelenjavo in različne žitarice. Bili so dobri ribiči, živeli so v gradiščih, sicer pa o njih ne vemo kaj dosti. Med leti 2700 in 1420 pr. n. št. se razvije visoka minojska civilizacija. Na Kreti je cvetelo okoli 90 mest, najbolj znana so Knossos, Festos, Gortys, … Častijo boginjo, ki jo upodabljajo kot žensko podobo s kačami in dvignjenimi rokami. Civilizacija je dobila ime po legendarnem kralju Minosu (Minotaver, Tezej, Ariadna, labirint, ...). Uporabljali so linearno A pisavo, ki še ni razvozlana. Vulkanski izbruh na otoku Thera – Santorini povzroči močan potres, visoke valove in uničenje civilizacije. MINOJSKA CIVILIZACIJA

MIKENSKA CIVILIZACIJA

Mikenci po silnem potresu prevzamejo Kreto. To se je zgodilo okoli leta 1420 pr. n. št.. Mikene so utrjeno mestece na Peloponezu (jaškasti gro bovi, kiklopski zidovi), poznajo prvo pravo grško pisavo – linearna B pi sava (med 1425 – 1375 pr. n. št.), bili so močna kopenska sila, ki se je na polotoku Peloponezu borila za vodilni položaj.

RIMSKA OBLAST – RIMSKI IMPERIJ

Leta 71 pr. n. št. Kreto napade z legijami Marc Antonius Creticus, sledi jo tri leta bojev, kasneje pride Quintus Cecilius Metellus in Kreto porazi. Leta 69 pr. n. št. je Kreta del Rimskega imperija. Tudi Metellus dobi nadi mek Creticus. Središče rimske province je Gortys. Ime province je Creta Cyrenaica, včasih je bila povezana tudi z Macedonio in Moesijo.

34

Made with FlippingBook - Online catalogs