Oskarjeva Burma in Mianmar

gladine jezera, ki je dosegla najnižje stanje v zadnjih petdesetih letih. Pitno vodo so bili primorani prinašati od drugod, plavajoča tržnica pa je skoraj prenehala obratovati. Resne posledice je občutila tudi hidroelektrarna Lawpita, ki ni mogla obratovati s polno zmogljivostjo. Ta hidroelektrarna oskrbuje z elektriko tudi nekdanje glavno mesto Yangon. Meseca septembra in oktobra poteka vsakoletni Festival pagode Hpaung Daw U, ki traja 18 dni in sledi festivalu luči. Zelo številni udeleženci, predvsem Intejevci in Šani, pridejo nanj v svojih najlepših oblačilih, da si lahko ogledajo, kako štiri Budove podobe iz pagode (ena vselej ostane v njej) prevažajo po jezeru v repliki barke z obliko laboda. Vrhunec festivala je, ko podobe prispejo v mesto Nyaungshwe, kjer se zberejo romarji od blizu in daleč, da jim izkažejo čast in spoštovanje. V okviru festivala poteka tudi tradicionalna tekma s čolni, ki jih poganjajo številni veslači v šanskih oblačilih. Turistična infrastruktura se je v zadnjem času razbohotila na območju jezera v obliki majhnih in večjih hotelov ter mnogih turističnih agencij. Lokalne trgovinice so polne tako domačih kot tujih turistov. Najbližje letališče je Heho, kamor letijo letala iz Yangona in Mandalaya. Jezero se nahaja v središču države Shan, ki je bila v zadnjih letih deležna številnih političnih nesoglasij in nespoštovanja človekovih pravic. Žal tu še vedno niso nič neobičajnega ne politični zaporniki ne izginotja aktivistov. S sprehodom okrog jezera dobimo dober vpogled v vsakdanje življenje domačinov. Jezero Inle je tudi odlično izhodišče za trekinge po Šanski planoti. Samostan V bližini jezera Inle je leseni samostan Shwe Yan Pyay, zgrajen na začetku 19. stoletja. Zanimiva, temnordeče obarvana stavba je izdelana iz tikovine. Postavljena je na močnih kolih. Ima nenavadna tikova okna in je bogato okrašena z mozaiki, ogledali in raznovrstnim zlatim okrasjem. Ima čudovito izrezljan pozlačen strop. Samostan je posebno privlačen za fotografe. Mladi menihi so večinoma dečki, pogosto iz revnejših podeželskih družin. V samostanu se šele spoznavajo z budističnimi nauki in meniškim slogom življenja. Z življenjem v samostanu sta jim zagotovljena temeljna izobrazba in topel obrok. Vsi menihi imajo prostor za spanje in nekaj prostora za shranjevanje osebnih stvari v prostorni spalnici, ki zavzema polovico samostana. Večina med njimi ima tudi mačko, najbolj priljubljeno domačo žival. Menihi mačke dresirajo za skoke skozi železni obroč.

42