Oskarjeva Burma in Mianmar

JEZERO INLE Je sladkovodno jezero sredi Šanske planote na 880m.n.v. S površino 116km² je drugo največje jezero v deželi. V sušni dobi je globoko do 2.1m, v deževni pa njegova globina naraste na 3.7m. V dolžino meri 22, v širino pa 10km. V jezero se stekajo vode z zaledja na zahodni in severni strani. Na JZ obali je izvir vroče vode. Na južni strani se vanj izliva vodotok Nam Pilu, imenovan tudi Balu Chaung. Čeprav jezero ni posebno veliko, so v njem zastopane številne endemične živalske vrste; več kot 20 vrst polžev in devet vrst rib. Novembra, decembra in januarja jezero gosti približno 20.000 rjavoglavih in črnoglavih migracijskih galebov. Na obali jezera, imenovanem tudi Intha, živi v nekaj večjih naseljih in številnih vasicah, pa tudi na jezeru samem, približno 70.000 ljudi. Prebivalci so večinoma pripadniki ljudstva Inta, precej je tudi Šanov, Kajahov in Burmancev ter pripadnikov ljudstev Taungjo, Pa-O, Danu in Danav. Živijo v enostavnih lesenih in bambusovih hišah na kolih, večinoma so budisti in samooskrbni kmetovalci. Promet po jezeru poteka z majhnimi čolni na vesla in nekoliko večjimi čolni z enostavnimi dizelskimi motorji. Lokalni ribiči so znani po posebni tehniki veslanja z eno nogo na krmi čolna , drugo pa imajo ovito okrog vesla. Posebna stoječa tehnika veslanja se je razvila zato, ker ob sedečem veslanju plavajoče rastline onemogočajo razgled. Tehniko veslanja z eno nogo uporabljajo le moški, medtem ko ženske običajno veslajo sede, s prekrižanimi nogami in veslom v rokah. Ribiči v jezeru lovijo inleškega krapa, ki mu domačini pravijo nga hpein. Ribe ujete v jezeru, so najpomembnejša sestavina lokalne prehrane. Priljubljena lokalna jed je htamin jin – fermentiran riž, z ribo in krompirjem zgneten v male kroglice, postrežen s šanskim tofujem. Poleg rib sta v prehrani pomembna tudi sadje in zelenjava, ki ju gojijo na velikih vrtovih, plavajočih na gladini jezera. Postavitev okvirov teh vrtov zahteva intenzivno ročno delo. Kmetje zberejo plevel iz globljih vodnih plasti jezera in ga v čolnih pripeljejo do območja vrtov, obdanega z bambusovimi palicami. Ti vrtovi se dvigujejo in spuščajo skupaj z gladino vode, zato niso občutljivi na poplave. Stalen dotok s hranili bogare vode skrbi za njihovo izjemno rodovitnost. Primerni so tudi za gojenje riža. Drugi vir preživljanja in zaslužka so ročno izdelani predmeti za

40