Oskarjeva Burma in Mianmar

MANDALAY Mandalay je središče myanmarske kulture, umetnosti in obrti ter center za preučevanje budistične znanosti. Predstavlja tudi stično točko med vsemi predeli dežele, saj geografsko leži približno na sredini države. Poslednja cesarska prestolnica in drugo največje mjanmarsko mesto s 1.300.000 prebivalci stoji na levem, vzhodnem bregu reke Iravadi. Je gospodarsko središče Zgornje Burme. Etnično sestavo mestnega prebivalstva je preoblikoval nenehen dotok kitajskih priseljencev v zadnjih dvajsetih letih, večinoma z območja Junana. Ta okoliščina je vplivala tudi na povečanje blagovne izmenjave s Kitajsko. Kljub nedavnemu vzponu Najpjidava ostaja Mandalay glavno trgovsko, izobraževalno in zdravstveno središče Zgodnje Burme. Ime Naselje je dobilo ime po bližnjem Mandalayskem griču, katerega poimenovanje še ni pojasnjeno. Najverjetneje izhaja iz enega od naslednjih palijskih izrazov: mandala v pomenu » krožne ravnine«; mandare v pomenu »srečna zemlja« ali Mandara – gora iz hindujske mitologije. Ob ustanovitvi leta 1875 se je najprej imenovalo Yadanabon, kar pomeni »Mesto polno draguljev«. Ustanovil ga je vladar Mindon, da bi izpolnil prerokbo o ustanovitvi budistične metropole ob 2400 letnici budizma. Lokacija Novo mesto je nastalo na površini 55km² in je bilo omejeno s štirimi rekami. Osnovni tloris je bil sestavljen iz 144 kvadratnih blokov okrog vladarjeve palače. To so zgradili iz delov prejšnje palače Amarapure, ki so jo na novo lokacijo prenesli s sloni. Območje je obkrožalo obzidje s obrambnim jarkom. Ob obzidju, ki je imelo troje vrat in pet mostov za prečkanje jarka, so stali majhni stolpiči z zlatimi konicami v obliki stražarjev. V naslednjih 26 letih je bil Mandalay poslednja burmanska prestolnica, preden so takratno Burmo zavzeli Britanci in leta 1885 glavno mesto preselili v Yangon.

32