Oskarjeva Burma in Mianmar

KRATKA ZGODOVINA Starejšo zgodovino Mjanmara so zaznamovale Paganska dinastija ter dinastiji Taungu in Konbaung . Pagansko cesarstvo je razpadlo zaradi mongolskih vpadov (1277-1301) in na njegovem ozemlju je nastalo več med seboj sprtih držav. Te so se v drugi polovici 16.stoletja združile pod dinastijo Taungu in nastalo je največje cesarstvo v zgodovini jugovzhodne Azije. V zgodnjem 19.stoletju je območje zdajšnjega Mjanmara in indijskih zveznih držav Manipur in Asam nadzorovala dinastija Konbaung. Po treh angleško-burmanskih vojnah v 19.stoletju so tedanjo Burmo zasvojevali Britanci , ki so ostali na oblasti do njene osamosvojitve leta 1948. Med letoma 1962 in 2011 so Mjanmar vodile vojaške hunte , pred nekaj leti pa je vojaška vladavina uradno odpravljena. Oblast je prevzela civilna vlada , vendar vojska ostaja pomemben političen dejavnik. Leta 1989 je vojaška hunta državo iz Burme preimenovala v Mjanmar. PREDZGODOVINSKO OBDOBJE IN ZGODNJA ZGODOVINA 750.000 pr.n.št. arheološke raziskave kažejo, da je na območju Mjanmara živel pokončni človek – Homo erectus. 11.000 pr.n.št je udomačil prve rastline in živali. Bronasta doba - 1500 pr.n.št. ljudje gojijo riž, udomačujejo perutnino in prašiče, v čemer so prvi na svetu. Železna doba – 500 pr.n.št. južno od Mandalaya nastanejo naselbine, kjer kujejo železo. 500 - 200 pr.n.št. obstajajo velike vasi, katerih prebivalci gojijo riž in majhna mesta, ki trgujejo z bližnjo in daljno okolico, tudi s Kitajsko. 2.stol. pr.n.št. nastanek prvih mestnih državic. Pojavijo se na selitveni poti tibetansko-burmansko govorečega ljudstva Pju, katerega pripadniki veljajo za najzgodnejše prebivalce Mjanmara. Na njihovo kulturo znatno vpliva trgovina z Indijo. Prevzeli so budizem in njene kulturne, arhitekturne in politične koncepte, ki pomembno vplivajo na poznejšo burmansko kulturno in politično organiziranost.

12