Oskarjeva Burma in Mianmar

Oskarjeva

Burma / Mianmar

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO

MANDALAY. ...................................................................... 32 IME............................................................................................ 32 LOK ACIJA. ............................................................................. 32 ZGODOVINA........................................................................ 33 TEK TONIK A........................................................................... 33 PRIŠLEKI................................................................................. 33 GOSPODARST VO............................................................... 33 PODNEBJE............................................................................. 34 ZNAMENITOSTI.................................................................. 34 AMARAPURA. ................................................................... 37 ZNAMENITOSTI.................................................................. 37 AVA. .................................................................................... 37 SAGAING............................................................................ 38 KALAW. .............................................................................. 39 JEZERO INLE......................................................................40 SAMOSTAN........................................................................... 42 NGAPALI. ........................................................................... 44 NAJPJIDAV. ....................................................................... 44 PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA......................................... 45 PRAZNIK VODE...................................................................45 PRAZNIK LUČI.....................................................................46 POSVETITEV NOVICEV....................................................46 DRŽAVNI PRAZNIKI..........................................................47 HRANA IN PIJAČA.............................................................48 MJANMARSKI JEZIK........................................................ 52 JEZIK IN NJEGOVA UPORABA …............................ 53 FRAZE...................................................................................... 53

SPLOŠNO O DEŽELI.............................................................5 GLAVNI PODATKI ….........................................................5 O MJANMARU - STE VEDELI? …......................................10 KRATKA ZGODOVINA......................................................12 PREDZGODOVINSKO OBDOBJE IN ZGODNJA ZGODOVINAV ….................................... 12 CESARSKA BURMA …................................................... 13 PAGANSKA DINASTIJA (849-1287)............................13 DINASTIJA TAUNGU (1486-1752)..............................14 DINASTIJA KONBAUNG (1753-1885).........................15 TRI ANGLEŠKO-BURMANSKE VOJNE......................15 BRITANSKA BURMA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA …. .............................. 16 NEODVISNOST ….......................................................... 17 VOJAŠKA VLADAVINA …. ........................................ 18 REFORMA IN PREHOD V DEMOKRACIJO …..19 YANGON..............................................................................21 ZGODOVINA........................................................................ 21 IME............................................................................................ 21 ZGODOVINA........................................................................ 22 SODOBNOST. ...................................................................... 23 PODNEBJE............................................................................. 24 ARHITEK TURA..................................................................... 24 MESTNI UTRIP.....................................................................25 SCHWEDAGON PAGODA................................................ 25 BAGAN................................................................................ 27 IME............................................................................................ 27 ZGODOVINA........................................................................ 27 ARHITEK TURA..................................................................... 28 SCHWEZIGON IN ANANDA PAHTO..........................29 LOK ACIJA. ............................................................................. 29 TURIZEM................................................................................ 29 GORA POPA....................................................................... 30 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO......................................30 LEGENDA............................................................................... 30

3

4

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Zveza Mjanmar DAN NEODVISNOSTI: 4. januar 1948 HIMNA: Kaba Ma Čei

OBLIKA VLADAVINE: parlamentarna republika; predsednik države HTIN KYAW (od marca 2016); predsednik vlade MYINT SWE (od marca 2016) RAZDELITEV: Je parlamentarna republika, razdeljena na 21 administrativnih enot, med katerimi je sedem držav (Chin, Kachin, Kayah, Kayin, Mon, Rakhine in Shan) in sedem provinc (Ayeyarwady, Bago, Magway, Mandalay, Sagaing, Taninthayi in Yangon). Eno združeno ozemlje, pet samoupravnih con in ena samoupravna divizija. Province so etnično bolj ali manj burmanske, medtem ko v državah, conah in diviziji prevladujejo etnične manjšine. USTANOVITEV: Pagansko kraljestvo: 849-1287 Dinastija Taungu: 1486-1752 Dinastija Konbaung: 1753-1885 Neodvisnost od Združenega kraljestva: 4. januarja 1948 GLAVNO MESTO: Najpjidav (1.03 milijona, 2015). Tradicionalno je bila prestolnica Yangon. NAJVEČJA MESTA: Yangon 4.802 mil.; Mandalay 1.167 mil.; Najpjidav 1.03 mil. (2015) ZASTAVA: Zastava je sestavljena iz štirih barv – rumenega na vrhu, zelenega in rdečega vodoravnega traku z belo zvezdo v središču. Zelena predstavlja mir in spokojnost ter bujno zelenje dežele; rumena solidarnost; rdeča pogum in odločnost; bela čvrstost unije. POVRŠINA: 676.578 km² (za 33 Slovenij). Nekoliko večja od Francije in nekoliko manjša od Texasa. NAJVIŠJI VRH: Hkakabo Razi, 5881m. MEJNE DRŽAVE: Mejne države (v smeri urinega kazalca) Bangladeš, Indija, Tibet, Kitajska, Laos in Tajska. Obala Bengalskega Zaliva in Andamanskega morja.

5

PREBIVALSTVO: 56,320,206 prebivalcev. Rodnost znaša 2,15 otrok / žensko. Pričakovana življenjska starost je 66 let, 64 za moške in 69 za ženske. Urbanega prebivalstva je 34%, letna stopnja urbanizacije je 2,5%. Največja mesta so Rangon 4,8 milijona; Mandalay 1.167 millijona; Najpjidav 1.03 millijona. NARODNA PRIPADNOST: Mjanmar je etnično zelo raznolika država, saj njegova vlada priznava kar 135 različnih etničnih skupin. V državi obstaja vsaj 108 različnih etnolingvističnih skupin. Sestavljajo jih večinoma tibetansko-burmanska ljudstva, vendar je znaten tudi delež ljudstev, ki pripadajo tajski ali avstroazijski jezikovni skupini. Burmanci sestavljajo okrog 68% prebivalstva, 9% je Šanov, 7% Karenov, 4% Arakancev, 3% Kitajcev ter po 2% etnično in lingvistično Kmerom sorodnih Monov, Indijcev in Kačinov. Poleg naštetih so bolj številčne narodne skupnosti Čini, Anglo-Indijci, Gurke in Nepalci. Nekdaj so bili velika in vplivna skupnost tudi Anglo-Burmanci, ki pa so po letu 1958 začeli množično zapuščati državo. Večinoma so se odselili v Avstralijo in Združeno kraljestvo, v Mjanmaru naj bi jih ostalo okrog 52.000. Sicer pa se ocenjuje, da je število neburmanskih prebivalcev podcenjeno. VERSKA PRIPADNOST: 87,9% budisti (večinoma teravadske ločine), 6,2% kristjani, 4,3% muslimani, 0,8% animisti, 0,5% hindujci 0,2% GEOGRAFIJA: Največja država kopenske jugovzhodne Azije se razprostira med dvema hitro razvijajočima se azijskima velikanoma, Indijo na zahodu in Kitajsko na vzhodu. Na vzhodni strani meji še na Laos in Tajsko, na zahodni ima tudi krajšo mejo z Bangladešem. Z juga jo obliva Bengalski zaliv Indijskega oceana, v katerega se izlivajo njegove številne reke, tudi največja med njimi, Iravadi. Glede na svojo obmorsko lego je država dobro strateško locirana, saj mimo nje potekajo pomembne ladijske poti. RELIEF: Mjanmarsko osrednje nižavje z dolino Iravadija obdajajo strma gorovja. Razgibanost površja se zmanjšuje od severa proti jugu, kar nakazuje tudi naravna in družbena delitev države na tako imenovano Zgornjo Burmo in Spodnjo Burmo. Najvišja gora Hkakabo Razi v državi Kachin se vzpenja 5881m nad morsko gladino. Gorske verige so večinoma razpotegnjene od severa proti pripadnikov drugih verstev. URADNI JEZIK: burmanski. PISMENOST: 93%; 95% moških in 91% žensk.

6

jugu. Tri izmed pomembnejših so v celoti znotraj Mjanmara: Arakansko gorovje, Pegujsko hribovje in Šanska planota. Te izrazito razpotegnjene reliefne pregrade obenem delijo porečja glavnih rek Iravadi, Salween in Chindwin. Najdaljša reka Iravadi meri skoraj 2170 km in teče v celoti znotraj Mjanmara, preden se izlije v Martabanski zaliv. POVRŠJE: Površje Mjanmara lahko razčlenimo v pet naravnogeografskih enot: Severne gore, Zahodna gorska veriga, Osrednje nižavje, Šanska planota s Tenasserimskim hribovjem in Tenasserimska obala. Skladno z geološko zgradbo so tudi te enote večinoma razpotegnjene v smeri od S proti J. PODNEBJE: Dežela ima sezonsko podnebje s tremi obdobji: • monsunsko ali deževno dobo od sredine maja do sredine oktobra, • hladno suho dobo od sredine oktobra do sredine februarja • vročo suho dobo od sredine februarja do sredine maja Razlikujemo torej vlažno dobo od sredine maja do sredine oktobra in suho dobo v preostali polovici leta. Tropski Mjanmar ima torej dva letna časa. V severnem delu dežele je na nadmorski višini od 300 – 1220 m prek celega leta bolj zmerno toplo podnebje, medtem ko je južni Mjanmar, še posebej delta Iravadija bolj vroč, vlažen in namočen. Deželo zaznamujeta tako monsun kot njegov relief. Hladne zračne gmote prinašajo goram na severu sneg v dveh zimskih mesecih, hkrati jim prav ta gorska pregrada preprečuje napredovanje proti jugu. Usmerjenost glavnih gorovij in dolin od severa proti jugu določa vzorec izmenjujočih se območij močnih in skromnih padavin, tako v času severozahodnega monsuna z deževno dobo med marcem in oktobrom, kot v času jugozahodnega monsuna, za katerega je značilna suha doba. Zahodna obala je občasno pod vplivom tropskih ciklonov. GOSPODARSTVO: Burma je ena izmed najrevnejših držav v jugovzhodni Aziji, ki trpijo zaradi desetletij stagnacije, slabega upravljanja in izolacije. Pomanjkanje izobražene delovne sile in usposobljene za sodobne tehnologije ovira burmansko gospodarstvo. Burma nima ustrezne infrastrukture. Blago potuje predvsem čez tajsko mejo in vzdolž reke Iravadi. Železnice so stare in nepopolne ter slabo vzdrževane, saj so bile zgrajene v poznem 19. stoletju. Ceste so običajno netlakovane, razen v večjih mestih. Pomanjkanje energije se pojavlja po vsej državi, tudi v Yangonu, le 25 % prebivalcev v državi ima elektriko.

7

Vojaška vlada ima položaj večine zainteresiranih strani v vseh glavnih industrijskih korporacijah v državi (od proizvodnje olja in potrošniškega blaga do prometa in turizma). BDP per capita: 5.500 USD (Slovenija: 31.100 USD; 2015). SESTAVA BDP: 41.6% storitve, 22.3% industrija, 36.1% kmetijstvo. NARAVNA BOGASTVA: Zaradi številnih naravnih virov, s katerimi je država obdarjena, je že v preteklosti vzbudila zanimanje svetovnih velesil, kar se je odrazilo v šestdesetletnem obdobju britanskega kolonializma. Interes zanjo kažejo tudi danes, predvsem zaradi velikih zalog zemeljskega plina, premoga, nafte, dragocenih kamnov (žad, rubini, safirji), dragih in redkih kovin (zlato, srebro, baker, cink, kositer, volfram), barita in tudi izdatnih zalog lesa ter velikega hidroenergetskega potenciala njenih rek. Iz Mjanmara prihaja kar 90% svetovnih rubinov, rdečkastih kamnov, ki so cenjeni zaradi svoje čistosti in edinstvenega barvnega odtenka. VIRI ENERGIJE: Dežela ima obilo energetskih virov. Posebno bogata je z vodnimi viri in zemeljskim plinom, vendar je poglaviten energetski vir še vedno biomasa, iz katere proizvedejo dve tretjini energije. Mjanmar je eden izmed petih največjih izvoznikov energetskih virov v regiji. Najpomembnejši vir izvoznih prihodkov je zemeljski plin. Država izvozi več kot polovico proizvedene energije, medtem ko je njena poraba na prebivalca ena najnižjih na svetu. Dobro dve tretjini (70%) primarne energije se proizvede iz biomase; 18% iz zemeljskega plina in 8,5% iz nafte. Premog in vodna energija sta zaenkrat slabo izkoriščena (delež v celotni oskrbi je 0,9% in 2,4%), vendar se raba premoga hitro povečuje, kar velja tudi za zemeljski plin. V zadnjih letih se močno povečujejo naložbe v izgradnjo hidroelektrarn in termoelektrarn, urejanje črpališč zemeljskega plina in nafte ter daljnovode, plinovode in naftovode. KMETIJSTVO: V kmetijstvu je zaposlenih 70 % prebivalcev, prinaša 36,1% k BDP-ju. Glavni kmetijski proizvodi so riž, stročnice, sezam, arašidi, sladkorni trs, ribe in ribji proizvodi, les. Glavni kmetijski pridelek je riž, ki pokriva približno 60 % celotne površine obdelovalnih površin v državi. Riž predstavlja 97 % celotne proizvodnje zrnja za hrano. INDUSTRIJA: V industriji je zaposlenih 7 % prebivalcev in prinese 22,3 % k BDP-ju. Glavne panoge so kmetijska predelava; les in lesni izdelki; baker, kositer, volfram, železo, cement, gradbeništvo in gradbeni

8

material, farmacevtski izdelki, gnojila, nafta in zemeljski plin, tekstil, žad in dragi kamni. Najpomembnejša dejavnost sekundarnega sektorja je gradbeništvo. V Mjanmaru je že zelo dolga tradicija proizodnje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov, predvsem pri Šanih, Činih in ljudstvu Naga. Pomembne so tudi elektrotehnična, tobačna in živilska industrija. Izvoz: zemeljski plin; les in lesni izdelki; stročnice in fižol; ribe; riž; tekstil; mineralni viri, žad in dragi kamni: največ na Kitajsko, Tajsko, Indijo, Japonsko. Uvoz: tekstilno blago; naftni derivati; gnojila; plastika; stroji; oprema za transport; cement; gradbeni material; prehrambeni izdelki; jedilno olje: največje države uvoznice so Kitajska, Tajska, Singapur, Japonska. STORITVE: V storitvenem sektorju je zaposlenih 23% prebivalstva. Storitve predstavljajo 41,6% BDP-ja. Pridelava droge: Burma je tudi druga največja svetovna proizvajalka opija, kar je 8% celotne svetovne proizvodnje in je glavni vir prepovedanih drog, vključno z amfetamini. Prepoved proizvodnje opija od leta 2002 kot posledica mednarodnih pritiskov je pomenila, da so kmetje v regijah Kokang in Va ostali brez trajnih virov prihodkov. Zdaj so odvisni od priložnostnih del. Kriminal: Mjanmar je ena izmed najbolj skorumpiranih držav na svetu, je druga največja svetovna proizvajalka opija za Afganistanom. Pridelajo približno 25 % opija v svetu. Je del tako imenovanega Zlatega trikotnika. Industrija opija je imela monopol v kolonialnih časih in je od takrat s pomočjo podkupljivih uradnikov nezakonito delovala med mjanmarskimi vojaškimi in uporniškimi borci, predvsem kot osnova za proizvodnjo heroina. Je največji proizvajalec metamfetamina na svetu, vključno z drogo yaba, ki jo najdemo na Tajskem, proizvedejo v Burmi, zlasti v Zlatem trikotniku in severovzhodni državi Šan, ki meji s Tajsko, Laosom in Kitajsko. Burmanski yaba se običajno proda na Tajsko prek Laosa, preden ga odpeljejo skozi severovzhodno tajsko regijo Isan.

9

O MJANMARU - STE VEDELI? • da je bila dežela zaradi svoje rodovitne zemlje nekoč znana kot »Azijska skleda riža«… • da je vojaška hunta leta 1989 državo iz Burme preimenovala v Mjanmar... • da je Mjanmar eden največjih izvoznikov tikovega lesa… • da je mesto Bagan s svojimi tisočerimi templji ena od največjih arheološko-arhitekturnih znamenitosti Azije, leži ob okljuku reke Iravadi v Zgornji Burmi… • da čeprav se je budizem razširil v Burmo že okoli 200 pr.n. št., Burmanci še vedno častijo in spoštujejo številne naravne duhove, tako imenovane nate.… • da krema ali prah thanaka kožo žensk in otrok varuje pred soncem in je hkrati lepotilno sredstvo… • da mlademu novicu ob prihodu v samostan obrijejo glavo, številni Burmanci pa postanejo menihi le za kratek čas, nato pa se vrnejo v normalno življenje.... • da je 2170km dolga reka Iravadi največja reka v državi in tudi najpomembnejša plovna pot, teče od S proti J, poznana pa je tudi kot Road to Mandalay, (Mandalajska cesta, po pesmi Rudyarda Kiplinga)… • da dežela slovi po dragih kamnih, kot so rubini, safirji in žad, ter po biserih, ki nastajajo v lupinah školjk, največji zaslužek prinašajo rubini… • da je mjanmarska borka za demokracijo in Nobelova nagrajenka Aung San Su Či od leta 1989 do izpustitve konec leta 2010 kar 15 let preživela v hišnem priporu. Tudi med kratkimi obdobji svobode si ni upala zapustiti domovine iz strahu, da bi ji generali preprečili vrnitev… • da je leta 2006 je vojaška hunta glavno mesto iz Yangona premestila v osrčje države, v mesto Najpjidav, katerega ime pomeni »Dom kraljev«…

10

• da leži Mjanmar na tektonsko živahnem delu sveta, potresno najbolj aktivno je osrednje, 260km dolgo območje med Mandalayem, drugim največjim mestom v Mjanmaru in glavnim mestom Najpjidav… • da je Schwedagon Paya najbolj sveta budistična pagoda v Mjanmaru, gostila naj bi relikvije kar štirih preteklih Bud. Med 6. in 10.stoletjem so jo zgradili Moni… • da je zaradi dolge izoliranosti od zunanjega sveta Mjanmar eno zadnjih zatočišč mnogih živalskih in rastlinskih vrst. Še vedno je veliko slonov, tigrov, leopardov in divjih mačk, v hribovitih predelih tudi medvedov. V gostih gozdovih se zadržujejo giboni in številne druge vrste opic… • da so najmanjša izmed štirih jezikovnih skupin Karenov Kayahi. Eno izmed njhovih plemen Padaung, katerega pripadniki živijo na mejnem območju med Mjanmarom in Tajsko, je znano po bakrenih obročih, ki si jih ženske natikajo okrog vratu in si jih s tem vizualno podaljšujejo, kar velja za posebno privlačno.... • da je narodna jed Mjanmara Mohinga, to so riževi rezanci v ribji juhi in je tradicionalna jed za zajtrk... • da je Mjanmar etnično zelo raznolika država, poznajo kar 135 različnih etničnih skupin in vsaj 108 različnih etnolingvističnih skupin... • da so protesti proti dvigu cen goriva leta 2007 prerasli v “žafranasto revolucijo” (njeni voditelji menihi so bili odeti v oblačila barve žafrana), med katero je bilo ubitih 31 neoboroženih protestnikov. Sledile so gospodarske sankcije zahodnih držav, ki so še poslabšale že tako slab gospodarski položaj Mjanmara… • da med Thingyanom, praznikom vode, poškropijo vsakogar z vodo. Ta praznik označuje začetek novega leta, hkrati pa združuje budistične običaje s proslavami v čast Thagyamina, kralja natov… • da je najvišja točka dežele gora Hkakabo Razi s 5881 m.n.v. hkrati tudi najvišji vrh jugovzhodne Azije... • da je leta 1962 vojska pod vodstvom generala Ne Vin-a prevzela oblast v državi z državnim udarom. Od takrat, do pred nekaj leti je vladala državi vseskozi pod neposrednim ali posrednim nadzorom vojska…

11

KRATKA ZGODOVINA Starejšo zgodovino Mjanmara so zaznamovale Paganska dinastija ter dinastiji Taungu in Konbaung . Pagansko cesarstvo je razpadlo zaradi mongolskih vpadov (1277-1301) in na njegovem ozemlju je nastalo več med seboj sprtih držav. Te so se v drugi polovici 16.stoletja združile pod dinastijo Taungu in nastalo je največje cesarstvo v zgodovini jugovzhodne Azije. V zgodnjem 19.stoletju je območje zdajšnjega Mjanmara in indijskih zveznih držav Manipur in Asam nadzorovala dinastija Konbaung. Po treh angleško-burmanskih vojnah v 19.stoletju so tedanjo Burmo zasvojevali Britanci , ki so ostali na oblasti do njene osamosvojitve leta 1948. Med letoma 1962 in 2011 so Mjanmar vodile vojaške hunte , pred nekaj leti pa je vojaška vladavina uradno odpravljena. Oblast je prevzela civilna vlada , vendar vojska ostaja pomemben političen dejavnik. Leta 1989 je vojaška hunta državo iz Burme preimenovala v Mjanmar. PREDZGODOVINSKO OBDOBJE IN ZGODNJA ZGODOVINA 750.000 pr.n.št. arheološke raziskave kažejo, da je na območju Mjanmara živel pokončni človek – Homo erectus. 11.000 pr.n.št je udomačil prve rastline in živali. Bronasta doba - 1500 pr.n.št. ljudje gojijo riž, udomačujejo perutnino in prašiče, v čemer so prvi na svetu. Železna doba – 500 pr.n.št. južno od Mandalaya nastanejo naselbine, kjer kujejo železo. 500 - 200 pr.n.št. obstajajo velike vasi, katerih prebivalci gojijo riž in majhna mesta, ki trgujejo z bližnjo in daljno okolico, tudi s Kitajsko. 2.stol. pr.n.št. nastanek prvih mestnih državic. Pojavijo se na selitveni poti tibetansko-burmansko govorečega ljudstva Pju, katerega pripadniki veljajo za najzgodnejše prebivalce Mjanmara. Na njihovo kulturo znatno vpliva trgovina z Indijo. Prevzeli so budizem in njene kulturne, arhitekturne in politične koncepte, ki pomembno vplivajo na poznejšo burmansko kulturno in politično organiziranost.

12

Do 9.stol. na območju Mjanmara nastanejo številne mestne državice: na osrednjem sušnem območju države Pjujev, ob južni obali države Monov in ob zahodni države Arakancev. l.750 – 830 ravnovesje se podre, začnejo se napadi kraljestva Nanzao na Pjuje. 9.stol. ljudstvo Mranma, imenovano tudi Burmanci ali Bamari, ustanovi takrat še majhno naselbino Pagan (Bagan). Nekaj časa je zgolj ena od številnih mestnih državic, dokler se proti koncu 9.stol ne prebije v ospredje in s tem pridobi na pomenu.

CESARSKA BURMA PAGANSKA DINASTIJA (849-1287)

do 11.stol. je Pagan zelo zrasel in si leta 1060 podredil okoliške države. Pagansko cesarstvo je ustanovil oče burmanskega ljudstva Anavrata, kar je pomenilo prvo poenotenje območij ob reki Iravadi in njeni okolici. V tem času sta se krepila burmanski jezik in kultura, ki sta do konca 12.stol. popolnoma prevladala nad kulturami ljudstev Pju, Mon in Pali. Pot si je utrl teravadski budizem, čeprav so tantrične, mahajanske, brahmanske in animistične prakse ostale močno zakoreninjene. Paganski vodje in bogataši so samo na območju paganskega glavnega mesta Bagana zgradili več kot 10.000 budističnih templjev. v 12. in 13. stol. sta glavni politični sili JV Azije Pagansko cesarstvo na zahodu s središčem v Baganu in Kmersko cesarstvo na vzhodu s središčem v Angkor Vatu. 1287 leta so štiristoletno Pagansko cesarstvo zrušili ponavljajoči se mongolski vdori. Njenemu propadu je sledilo 250 let politične nestabilnosti in razdrobljenosti. Obenem z Mongoli pridejo tudi Šani, ki ostanejo na tem območju. do 14.stol. za oblast tekmuje nekaj šanskih državic, ko se pojavita dve pomembnejši politični sili, cesarstvi Ava in Hantavadi. Kmalu se pojavi tudi kraljestvo Mrauk U, ki leta 1437 prvič združi obalno območje. Močan postane tudi Arakan na zahodu naslednjih 350 let. Pogoste vojne so izčrpavale Avo, ki začne konec 15.stol. propadati. l.1527 kraljestvo Ava premaga Konfederacija šanskih držav, ki vlada Zgornji Burmi vse do leta 1555.

13

DINASTIJA TAUNGU (1486-1752) Zlata doba: tako kot Pagansko cesarstvo so bile tudi države Ava, Hantavadi in Šan multietnične tvorbe. Kljub vojnam se poenotenje nadaljuje. To obdobje velja za zlato dobo burmanske zgodovine in kulture. Vzpostavi se burmanski pravni red, razvije se literatura, pojavijo se najstarejše panburmanske kronike in vpeljane so verske reforme. Takrat so zgrajeni številni templji Mrauk U-ja. V 16.stol. pride do ponovnega političnega združevanja kot rezultat prizadevanj nekdanjih vazalov države Ava, dinastije Taungu. l.1521 mlad in ambiciozen taunguški kralj Tabinšvehti premaga močnejšega Hantavadija. Njegov naslednik Bajinaung nadaljuje z osvajanjem prostranega območja v celinskem delu JV Azije. Po njegovi smrti propade največja država v zgodovini JV Azije. Tenasserim in cesarstvo Lan Na na severu sedanje Tajske zasede Siam, na območju pristanišča Thanlyin v bližini Yangona pa portugalski najemniki ustanovijo prvo evropsko kolonijo. 17.stol. dinastija Taungu se ponovno organizira in 1613 porazi Portugalce, leto zatem pa še Siam. Obnovi manjše in lažje vodljivo cesarstvo, ki obsega Spodnjo in Zgornjo Burmo, šanske državice, Lan Na in zgornji Tessarim. Vladarji dinastije Taungu oblikujejo pravni in politični okvir, katerega temelji so se obdržali vse do 19.stol. Vladavina je nadomestila dotedanjo nasledstveno klanovsko ureditev z dodeljenim upravljanjem v celotni dolini Iravadija in tudi močno okrnila nasledstvene pravice šanskih vodij. Trgovske in sekularne upravne reforme so v naslednjih 80ih letih omogočile cvetoče gospodarstvo. 18.stol. Taunguško cesarstvo se sooča s ponavljajočimi vdori Manipurov iz Indije v Zgornjo Burmo in vstajo v Lan Naju. 1749 Moni iz Spodnje Burme obnovijo cesarstvo Hantavadi. Ava (tudi Inwa) v bližini današanjega Mandalaya po 400 letih izgubi vlogo glavnega mesta, čeprav je pozneje še nekajkrat za krajši čas prestolnica. S tem je končana vladavina dinastije Taungu.

14

DINASTIJA KONBAUNG (1753-1885) Po padcu Ave ena od upornih skupin pod vodstvom Alaungpaje iz dinastije Konbaung porazi obnovljeno cesarstvo Hantavadi, do leta 1759 ponovno združi celotno Burmo, hkrati pa odžene Francoze in Angleže, ki so oboroževali poraženo cesarstvo. 18.stol. (do 1770) dediči Alaungpaje pokorijo večino Laosa, porazijo Siam in odbijejo štiri invazije Kitajcev. Buram in Siam začneta vojno, ki traja do 1855 in se konča z medsebojno poravnavo. Burma dobi Tenasserim, Siam pa Lan Na. Vladar Bodavpaja iz dinastije Konbaung, soočen z močno Kitajsko in oživljenim Siamom na vzhodu, se obrne proti zahodu in pridobi Arakan, Manipur in Asam. Nastane drugo največje cesarstvo v burmanski zgodovini, ki nima natančno določene meje z Britansko Indijo. Vladarji iz dinastije Konbaung podaljšajo upravne reforme dinastije Taungu in dosežejo dotlej najmočnejši notranji nadzor ter največjo širitev ozemlja navzven. Burmanski jezik in kultura prvič v zgodovini prevladata v celotni dolini Iravadija. Razvoj burmanske literature in gledališča se nadaljuje tudi s pomočjo za tisti čas izjemno visoke stopnje pismenosti, saj zna pisati polovica moških in dvajsetina žensk. Vendar reforme nezadostno sledijo razvoju in tako niso kos preprečiti napredovanja britanskega kolonializma. TRI ANGLEŠKO-BURMANSKE VOJNE Konbaunško cesarstvo je kratkotrajno. 1824-26 v prvi angleško-burmanski vojni Burma izgubi Arajan, Manipur, Asam in Tenasserim. 1852 Britanci v drugi angleško-burmanski vojni z lahkoto zasežejo Spodnjo Burmo. Eden najbolj priljubljenih mjanmarskih vladarjev Mindon skuša cesarstvo posodobiti. Pripojitvi Britancem se za las izogne tako, da jim leta 1872 odstopi karenske državice. 1885 si preostanek Burme Britanci podredijo v tretji angleško-burmanski vojni.

15

BRITANSKA BURMA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA Britanska vladavina prinese gospodarske, kulturne in upravne spremembe. 1866 sledi padec Mandalaya in celotna Burma pade pod britansko nadoblast. V kolonialnem obdobju vanjo kot vojaki, uradniki, gradbeni delavci in trgovci pridejo številni Indijci, ki skupaj z angleško in burmansko skupnostjo vodijo tamkajšnje trgovsko in civilno življenje. Glavno mesto kolonije Britanske Burme postane Rangun (zdajšnji Yangon), ki je tudi pomembno pristanišče med Kalkuto in Singapurjem. Močan burmanski odpor proti Britancem se kaže v nasilnih protestih, ki Rangun občasno povsem paralizirajo. Nekaj nezadovoljstva gre na račun nespoštovanja burmanske kulture in tradicije, npr. britanskega nespoštovanja sezuvanja čevljev ob vstopu v pagode. Voditelji uporniškega gibanja postanejo budistični menihi. Menih U Visara umre v zaporu po 166-dnevni gladovni stavki, ko protestira zaradi prepovedi nošenja budističnih oblačil v jetnišnici. 1937 postane Burma kolonija z lastno upravo pod vodstvom državnega sekretarja za Indijo in Burmo, (pred tem je province Britanske Indije). Prvi ministrski predsednik kolonialne Burme postane Ba Mav, ki je vnet zagovornik burmanske samouprave in nasprotuje sodelovanju Burmancev na strani Velike Britanije v drugi svetovni vojni. Leta 1940 je aretiran zaradi vstaje in v zaporu preživi dobro leto kot politični zapornik. Še preden Japonska uradno vstopi v drugo svetovno vojno, revolucionar Aung San, oče znane mjanmarske politične aktivistke Aung San Su Čin, na Japonskem ustanovi burmansko vojsko, ki se odločno zoperstavi britanskemu kolonializmu. 1942 (7.12.) z japonskim napadom na Pearl Harbour v drugo svetovno vojno aktivno vstopita tudi Japonska in ZDA, ki si prizadevata za prevlado na območju Tihega oceana. 1942 Japonci se usmerijo tudi proti britanski koloniji Indiji in pri tem zasedejo Rangon. Čeprav kmalu zavzamejo celotno Burmo, jim v Indijo ne uspe prodreti. Britanska kolonialna uprava v Burmi se sesuje, Japonci pa vzpostavijo upravo pod vodstvom Ba Mava. 1944 konec leta zavezniške sile začnejo s protiofenzivo, v kateri julija

16

1945 odločilno porazijo japonsko vojsko. Boji so hudi in vse vpletene strani utrpijo hude izgube. Po vojni je Burma dodobra uničena, saj je prestavljala glavno prizorišče spopadov v JV Aziji. Čeprav se mnogi Burmanci sprva borijo na strani Japoncev, so nekateri pripadniki etničnih manjšin vključeni v britansko vojsko. 1942-44 burmanska in arakanska nacionalna vojska se borita na strani Japoncev, leta 1945 prestopita na stran zaveznikov. Panglonški sporazum - po drugi svetovni vojni Aung San skupaj z etničnimi manjšinami izpogaja tako imenovani Panglonški sporazum (dosežen v mestu Panglong v osrčju države Shan), ki Burmi zagotavlja neodvisnost. V njem je določeno ozemlje države, ki se pozneje preimenuje v Mjanmar. Nastane iz Spodnje in Zgornje Burme ter njunih obmejnih območij. Aung San postane namestnik ministrskega predsednika Burme v prehodni vladi, vendar ga politični tekmeci skupaj s šestimi člani kabineta 19.julija 1947 umorijo. Med umorjenimi sta tudi njegov oče in brat. SPODNJA IN ZGORNJA BURMA Spodnja Burma (tudi Zunanja Burma) je zgodovinska in geografska regija, ki vključuje ravno Iravadijino delto (province Ayeyarwady, Bago in Yangon) in priobalno območje (državi Rakhine in Mon ter provinca Taninthary). V burmanščini se prebivalci Spodnje Burme imenujejo Auk tha. Zgodovinsko se nanaša na del Mjanmara, ki si ga je britanski kolonialni imperij priključil po končani drugi angleško-burmanski vojni leta 1852, skupaj z nekdanjim Arakanskim cesarstvom in območjem Tenasserima, ki so ga Britanci prevzeli leta 1826. Središče Spodnje Burme je bil Yangon. Do začetka 19.stol je bila Spodnja Burma večinoma poseljena z monskimi in karenskimi plemeni. Velja za zgodovinsko trdnjavo ljudstva Mon. Zgornja Burma (tudi Notranja Burma), tako imenovana prava Burma, je zgodovinska in geografska regija v osrednjem in severnem delu sodobnega Mjanmara. Obsega Mandalay in njegovo obrobje (province Mandalay, Sagaing in Magway) ter države Chin, Kachin in Shan. V

17

burmanščini se prebivalci Zgornje Burme imenujejo A-nya. Naziv Zgornja Burma so uporabljali Britanci. Neodvisna je ostala do tretje angleško-burmanske vojne leta 1885. Imenujejo jo tudi Kraljestvo Ava. Zgodovinsko gledano je bila Zgornja Burma etnično večinsko burmanska, medtem ko so obmejna območja, ki jih je oblikovala kolonialna uprava, vključevala manjšinska območja, kot so šanske države in območje zdajšnje države Kachin. V nasprotju s priobalno Spodnjo Burmo je Zgornja Burma srce države, ki okvirno sovpada s sušnim območjem, saj se razprostira v padavinski senci Arakanskega gorovja. Dolina Iravadija jo deli na dva dela. Na tem območju so nastale najzgodnejše burmanske naselbine. Razlike med Zgornjo in Spodnjo Burmo še vedno odsevajo tudi v vladnih organih. Tako ima npr. ministrstvo za izobraževanje za Spodnjo in Zgornjo Burmo še vedno različna oddelka. Prav tako območji še vedno razlikujejo nekateri časopisi. Tednik Myanmar Times ima na primer del, namenjen novicam iz Zgornje Burme. NEODVISNOST 4.1.1948 Burma postane neodvisna republika, imenovana Burmanska zveza. Njen prvi predsednik je Sao Šve Taik, prvi premier pa U Nu. V nasprotju z drugimi nekdanjimi britanskimi kolonijami in čezmorskimi ozemlji Burma ni postala članica Britanske skupnosti narodov (British Commonwealth of Nations). Oblikovan je dvodomni parlament, 1961 je takratni stalni predstavnik Burmanske zveze pri Združenih narodih in nekdanji sekretar v kabinetu predsednika vlade U Tant izbran za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. To odgovorno in mednarodno spoštovano delo - v času njegovega predsedovanja je prišlo do kubanske raketne krize, ki je skoraj prerasla v spopad med ZDA in SZ, vojne v Kongu, ameriškega posredovanja v Vietnamu - je opravljal deset let. Med Burmanci, ki so v tem času delovali v OZN, je bila tudi mlada Aung San Su Či, ki je pozneje odigrala pomembno vlogo na mjanmarski politični sceni. sestavljen iz poslanske zbornice in senata narodnosti. 1951-52, 1956 in 1960 so izvedene večstrankarske volitve.

18

VOJAŠKA VLADAVINA 1962 vojska, ki jo vodi general Ne Vin prevzame oblast v državi z državnim udarom. Od takrat do pred nekaj leti vlada vseskozi pod neposrednim ali posrednim nadzorom vojske. 1962 - 1974 Burmo vodi revolucionarni svet, ki mu predseduje general. Skladno z burmansko obliko socializma, nekakšno kombinacijo sovjetskega modela nacionalizacije in centralnega planiranja, so nacionalizirana skoraj vsa področja družbenega ustroja (proizvodnja, mediji ...). 1974 je sprejeta nova ustava. Do leta 1988 vlada v državi enopartijski sistem. General in drugi visoki vojaški častniki odstopijo s položajev in še naprej vladajo kot predstavniki burmanske socialistične stranke. V tem času postane dežela ena najrevnejših držav na svetu. Med vladanjem Ne Vina občasno prihaja do protestov, predvsem študentskih, vendar so skoraj vsi nasilno zatrti. Leta 1988 so zaradi slabega upravljanja gospodarstva in vladne represije v vseh delih države izbruhnili nemiri ter prerasli v množične prodemokratične demonstracije. Znane so bile kot protesti 8888. Med njimi so varnostne sile ubile na tisoče demonstrantov. General So Maung je izvedel državni udar in oblikoval Državni svet za obnovo zakonitosti in reda – SLORC ter obljubil skorajšnje večstrankarske volitve. Leta 1989 je SLORC po še bolj množičnih protestih razglasil vojaško upravo. Burmansko zvezo so preimenovali v Mjanmar, s čimer so želeli pridobiti podporo neburmanskih ljudstev, ki se stoletja borijo proti večinskim Burmancem. Maja 1990 so bile prvič po 30ih letih izvedene svobodne volitve, na katerih je 392 od 489 sedežev ali 80% pripadlo opozicijski Narodni ligi za demokracijo - NLD, pod vodstvom Aung San Su Či, ki pa je bila že leto pred volitvami izolirana v prisilnem hišnem priporu. Vojaška hunta ji ni hotela predati oblasti in je kot SLORC nadaljevala z vodenjem države do leta 1997, ko je bil ta vladajoči organ ukinjen. Nadomestil ga je prav tako vojaški Državni svet za mir in razvoj – SPDC, v katerem je položaje zasedla večina članov ukinjenega SLORC-a. Leta 2006 je vojaška hunta glavno mesto iz Yangona premestila v osrčje države, v mesto Najpjidav, katerega ime pomeni »Dom kraljev«. Leta 2007 so protesti proti dvigu cen goriva prerasli v žafranasto revolucijo

19

(njeni voditelji menihi so bili odeti v oblačila barve žafrana), med katero je bilo po različnih ocenah ubitih od 13 do 31 neoboroženih protestnikov. Sledile so gospodarske sankcije zahodnih držav, ki so še poslabšale že tako slab gospodarski položaj Mjanmara. REFORMA IN PREHOD V DEMOKRACIJO Leta 2010 so bile izvedene splošne volitve. Po njih je vlada z namenom, da bi državo preusmerila na pot liberalne demokracije, mešanega gospodarstva in sprave, izvedla številne reforme. Te so vključevale izpustitev opozicijske voditeljice in borke za demokracijo Aung San Su Či iz hišnega pripora, ustanovitev državne komisije za človekove pravice, splošno amnestijo več kot 200ih političnih zapornikov, novo delovno zakonodajo, ki delavcem dovoljuje združevanje in proteste, ter omilitev cenzure medijev. Vpliv reform je opazen na številnih področjih, tudi v dvakratni organizaciji srečanj političnega vrha Zveze držav jugovzhodne Azije – ASEAN leta 2014 v Najpjidavu, obiskih številnih drugih tujih državnikov in udeležbi Narodne lige za demokracijo NLD Aung San Su Čijeve na delnih volitvah leta 2002. To ji je bilo omogočeno s preklicem zakonov, ki so ji preprečevali udeležbo. Julija 2013 je bilo v državi še vedno okrog 100 političnih zapornikov. Konflikti med burmansko vojsko in lokalnimi uporniškimi skupinami se nadaljujejo, vendar je bil marca 2015 med burmanskimi oblastmi in predstavniki 16 etničnih manjšin sklenjen načelen dogovor o premirju, ki naj bi končal več kot 60 let trajajočo državljansko vojno. Pogajanja so bila zelo težavna, zasenčilo jih je tudi nadaljevanje nasilja v državah Kachin in Shan na severu države.

20

YANGON Ime Yangon - »konec prepirov« Dagon (Moni) ’ Rangoon (Britanci) ’ Yangon (vojaška hunta) Do leta 2006 prestolnica države, je največje mjanmarsko mesto z več kot 5 milijoni prebivalcev in najpomembnejše gospodarsko središče. Bogata kolonialna preteklost in sakralna dediščina mu dajeta pridih enega najbolj očarljivih in pristnih velemest v JV Aziji. Stoji v vzhodnem delu Iravadijine delte, med rekama Bago in Yangon, kakih 30km severno od izlitja slednje v Martabanski zaliv. Reka Yangon nastane s sotočjem rek Pegu in Myitmaka in je pravzaprav 40km dolg, za ladijski promet zelo pomemben estuarij ob vzhodnem robu Iravadijine delte. Infrastruktura je v primerjavi s sosednjimi velikimi mesti JV Azije slabo razvita, je pa v njem največji delež kolonialnih stavb. V mestnem središču in na območju Velikega Yangona so v zadnjih dveh desetletjih zgradili veliko stolpnic, poslovnih in trgovskih zgradb, večina satelitskih naselij, ki obkrožajo mesto, pa ostaja zelo revnih. Zgodovina Yangon, tako ga je iz Ranguna (angleško Rangoon) preimenovala vojaška hunta leta 1989, je razmeroma mlado mesto, njegovi zametki pa segajo že v 11.stoletje, ko so ga pod imenom Dagon ustanovili Moni. Sprva je bil skromna ribiška vasica, ki se je razvila okrog pagode Schwedagon. Leta 1755 ga je zavzel kralj Alaungpaja iz dinastije Konbaung, ga preimenoval v Yangon in zgradil novo mesto. Ime Yangon pomeni »konec prepirov«, saj je kralj upal, da se bodo z zavzetjem osrednjega Mjanmara medsebojni nesporazumi končali. Leto zatem je postal tudi pomembno pristaniško mesto, kar se je zgodilo po zavzetju prej vodilnega pristanišča Thanlyin na nasprotnem, levem bregu reke.

21

Zgodovina V prvi angleško – burmanski vojni (1824-1826) so mesto zavzeli Britanci, vendar so ga po njej vrnili burmanski administraciji. Leta 1841 ga je močno prizadel uničujoč požar, obnovljenemu mestu pa ni bilo prizanešeno niti v drugi angleško-burmanski vojni leta 1852. Potem, ko so ga Britanci zavzeli skupaj s celotno Spodnjo Burmo, je postalo trgovsko in politično središče Britanske Burme. Takrat so na zemljiščih v Iravadijini delti po načrtu vojaškega inženirja Alexandra Fraserja zgradili novo mesto v obliki mreže. Mestno območje je na vzhodu omejeval potok Pazundaung, na J in Z pa reka Yangon. Prebivalstvo takratnega Ranguna je hitro naraščalo, krepila se je njegova trgovska vloga in do leta 1890 so S od jezera Kandawgy (»Veliko kraljevsko jezero«) in jezera Inya zrastla bogata stanovanjska predmestja. Britanci so postavili bolnišnico (Rangon General Hospital) in ustanovili fakultete, vključno z Rangunsko univerzo (University of Rangon). Kolonialni Rangun je bil zaradi prostranih parkov in jezer ter mešanice sodobnih stavb in tradicionalnih lesenih hiš znan kot »vrtno mesto Vzhoda«. Največji in najlepši parki so v okolici pagode Schwedagon. V zgodnjem 20.stoletju je bila njegova stopnja opremljenosti z infrastrukturo in storitvami na stopnji velikih evropskih mest. Po prvi svetovni vojni je Rangun postal središče gibanja za neodvisnost z levičarskimi študenti na čelu. V drugi svetovni vojni so ga okupirali Japonci in utrpel je veliko škodo. Zavezniki so ga zavzeli maja 1945. Leta 1948 je ob neodvisnosti države postal glavno mesto Burmanske zveze. Pred drugo svetovno vojno so 55% prebivalstva (500,000) sestavljali Indijci ter priseljenci iz J Azije in le tretjino Burmanci. Preostali prebivalci so bili Kareni, Kitajci in Anglo – Burmanci. Po osamosvojitvi se je mesto širilo navzven. Med letoma 1950 – 1980 so nastajala satelitska mesta, kot so Thaketa, Severna in Južna Okkalapa, Hlaingthaya, Shwepitya in Južni Dagon. Dandanes ima območje Velikega Yangona površino 600km². Mesto je postalo veliko bolj burmansko, saj so Anglo – Burmanci odšli, južnoazijski priseljenci pa so bili izgnani. Kljub temu sta v mestu še vedno močni kitajska in južnoazijska skupnost.

22

Sodobnost V času vladanja Ne Vina je prišlo do drastičnega poslabšanja infrastrukture. Po letu 1990 se je mesto odprlo novim naložbam, temu je sledilo tudi posodabljanje infrastrukture. Postavljenih je bilo šest novih mostov in zgrajenih pet novih pomembnih cest, ki mesto povezujejo z industrijskim zaledjem. Veliko kolonialnih zgradb so žal porušili, na njihovem mestu pa zgradili stolpnice, poslovne stavbe in trgovska središča. Mesto je bilo pogosto središče velikih protestov. V 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja so se v Yangonu začeli trije nacionalno obarvani protesti, uperjeni proti britanski nadvladi. V njem so potekali tudi veliki protivladni protesti v letih 1974, 1988 in 2007. Protesti leta 1988 so zahtevali veliko žrtev, številne tudi v Yangonu. V žafranasti revoluciji 2007 je umrlo več menihov, neoboroženih protestnikov, novinarjev in študentov. ŽAFRANASTA REVOLUCIJA Povečanje cen goriva avgusta 2007 je spodbudilo vrsto protivladnih protestov, ki jih je oblastna garnitura ostro zatirala. Iz protestov je nastal organiziran odpor, ki se ga je oprijelo ime žafranasta revolucija. Vodili so ga namreč budistični menihi, odeti v oblačila barve žafrana. Na stotine jih je kljubovalo tako, da so se zatekli pred hišo zagovornice demokracije Aung San Su Či, ki je bila takrat v hišnem priporu in ji izkazovali spoštovanje. Vlada je proteste zatrla nasilno, z barikadami pri pagodi Schwedagon in številnimi ubitimi menihi septembra 2007. Vojaški napad na neoborožene udeležence žafranaste revolucije so obsodili širom po svetu, kar je imelo za posledico zaostritev gospodarskih sankcij, uperjenih proti mjanmarski vladi. Rangon oz. Yangon je bil glavno mesto britanske kolonije in pozneje neodvisne države med letoma 1885 – 2006, ko je vojaška vlada glavno mesto prestavila v središče Mjanmara, v Najpjidav. Maja 2008 je Yangon močno prizadel ciklon Nargis, ki v samem mestu sicer ni zahteval veliko smrtnih žrtev, zato pa je bilo uničene kar ¾ njegove infrastrukture.

23

Podnebje Mesto ima tropsko monsunsko podnebje z dolgo deževno dobo od maja do oktobra, ko dobi večino padavin, in suho sezono od novembra do aprila, z majhnim kolebanjem temperature preko leta. Rečni transport Istoimenska reka in reka Bago lokalnim prebivalcem omogočata dostop do naselij Dale in Thanlyina na njunih nasprotnih bregovih, trajekti pa ju povezujejo z Iravadijino delto, ki se razprostira na zahodu. Do leta 1990, ko so se izboljšale ceste, je reka omogočala najhitrejšo povezavo do province Ayeyarwady. Vodne poti po Iravadiju do Zgornje Burme so namenjene večinoma turistom. Arhitektura Središče Yangona je znano po zelenih avenijah ter arhitekturi sloga fin de-siecle. Številne, večinoma 4-nadstropne kolonialne zgradbe so žal v slabem stanju, vendar je povpraševanje po njih še vedno zelo veliko. Leta 2012 je mesto izdalo odlok o 50 letnem moratoriju na podiranje stavb, starejših od 50 let. Iz nekoliko poznejšega obdobja so 8-nadstropne stanovanjske hiše, ki za večino meščanov zagotavljajo cenovno razmeroma dostopna stanovanja. Dvigal si investitorji ne morejo privoščiti, ker bi morala biti zaradi njih vseskozi zagotovljena oskrba z električno energijo. Čeprav so bila tovrstna stanovanja zgrajena v zadnjih dvajsetih letih, so v precej slabem stanju. Osem nadstropij imajo zato, ker je do leta 2008 veljal zakon, da morajo imeti vse stavbe nad to višino dvigala. Trenutno to velja za vse stavbe z več kot šestimi nadstropji, kar bo verjetno vplivalo na razmah takšnih stavb v prihodnosti. Yangon nima nebotičnikov. Višjih je le nekaj hotelov in poslovnih stavb v središču mesta. Starejša satelitska mesta so pozidana z eno do dvonadstropnimi hišami, ki imajo dostop do elektrike, novejša satelitska mesta pa so bolj ali manj barakarska naselja z mrežno urbanistično zasnovo. Ne ena ne druga nimajo skoraj nobenih komunalnih storitev.

24

Mestni utrip Yangon ima zelo svojevrsten utrip. Predvsem zvečer je zelo priljubljeno pitje čaja v neštetih čajnicah. V sušni dobi v mestu potekajo številni pagoda festivali, ki jih obišče na tisoče romarjev iz države. Schwedagon Pagoda (Schwedagon Paya, paya pomeni pagoda) Imenovana tudi Zlata pagoda ali Pagoda velikega Dagona, je 99m (z anteno na vrhu kar 112,17m) visok budistični tempelj na griču Singuttara Z od jezera Kandawgy. S svojo za Yangon izjemno višino in vpijočo zlato bravo, močno zaznamuje mestno veduto. Je najbolj sveta budistična pagoda v Mjanmaru in naj bi gostila relikvije kar štirih preteklih Bud. Med 6. in 10.stoletjem so jo zgradili Moni. Po legendi naj bi nastala že pred 2600 leti in naj bi bila najstarejša budistična stupa na svetu. Brata, trgovca, ki sta potovala z območja sedanjega Afganistana, sta srečala Siddharto Gautamo Budo, ki jima je poklonil osem svojih las. Potovala sta naprej v Mjanmar, da bi poiskala primerno lokacijo za gradnjo pagode. Kralj Okalapa jima je pomagal najti prostor na svetem griču Singuttara, kjer so bile relikvije drugih Bud pred Gautamo. Darilo je najprej obdal z zlatim templjem, nato s srebrnim, kositrovim, bakrenim, železnim, marmornatim in na koncu opečnatim. Spomenik darilu, ki naj bi ga postavil Okalapa, še vedno velja tako za srce Yangona kot celotnega Mjanmara.

25

BURMANSKI BUDIZEM Ko je kralj Anawrahta leta 1056 združil Burmo v enotno kraljevino in naredil budizem teravada za nacionalno religijo, je bilo v deželi že več verskih kultov, med katerimi je bilo najbolj razširjeno čaščenje duhov natov, astrologije in alkimije. Čaščenje natov je bilo popolnoma izvirno in se je razvilo v obliko animizma, ki še danes prevladuje med nekaterimi hribovskimi plemeni. Kljub vsem etničnim in političnim razlikam imajo burmanske skupnosti vendarle nekaj, kar jih združuje: teravadski budizem, ki se je izjemno prilagodil vsem načinom življenja. Načelo reinkarnacije pomeni budistu nagrado in plačilo za dobra dejanja, tolažbo v težavah in način premagovanja brezupnosti. Skoraj vsa velika umetniška dela in stavbe, ki jih vidimo v Burmi danes, so nastala v slavo budizmu. Vsaka vasica, pa če je še tako majhna, je ponosna na svoj samostan, v katerem so do golega obriti menihi, oblečeni v žafranasto rumena oblačila, odvisno od velikodušnosti in pobožnosti domačih prebivalcev. Burmanci verujejo, da vplivajo na vse dogodke v njihovem življenju nati – duhovi, nadnaravna bitja, močnejša od človeka, ki lahko prinesejo dobro ali zlo. Nati vladajo poljem, gozdovom, hribom, odgovorni so za vse zlo na tem sveu pa tudi za vso minljivo srečo. Pojavljajo se samo v burmanskem budizmu in so nedvomno ostanek starih animističnih verovanj, ki so jih ob svojem prihodu prinesli v te kraje Moni in njihovi nasledniki. Ta enkratna zveza budizma in še starejšega verovanja v duhove naravnega sveta daje burmanski veri posebno značilno noto.

26

BAGAN Je s svojimi tisočerimi templji ena od največjih arheološko-arhitekturnih znamenitosti Azije, leži ob okljuku reke Iravadi v Zgornji Burmi, v provinci Mandalay. Ima precej sušno podnebje, saj je v padavinski senci Arakanskega gorovja. Med prebivalci Mjanmara velja nepisano pravilo, da vsak pravi Mjanmarčan vsaj enkrat v življenju obišče Bagan. Odlično izhodišče za ogled območja templjev je kraj Nyaung U v neposredni bližini Bagana. V Nyaung Uju so številne restavracije in cenovno ugodni hoteli. Južno od njega je Stari Bagan, še južneje pa Novi Bagan, v katerega so prisilno preselili prebivalce Starega Bagana. Območje pagod se razprostira čez vse tri kraje. Izjemno doživetje je dočakati sončni zahod ali vzhod na vrhu ali terasi katere izmed številnih pagod ali njenih razvalin. Zelo priljubljeni so jutranji preleti območja z baloni, s katerih se ponujajo prekrasni panoramski pogledi prek prostranega tempeljskega območja. Ime Izraz Bagan v burmanščini pomeni »Vas Pjujev«, v jeziku pali pa »Mesto, ki potepta sovražnike«. Lahko bi pomenil tudi »Žgoča zemlja«, kar se nanaša na tamkajšnje sušno podnebje. Zgodovina Začetki: Bagan je bil ustanovljen v 9.stoletju kot ena izmed pjujevskih mestnih državic. Od 9. - 13.stoletja je bil središče Paganskega cesarstva, prvega, ki je združilo glavnino ozemlja, ki sestavlja sodobni Mjanmar. V obdobju viška tega cesarstva med 11. in 13. stoletjem so na 104km² velikem območju zgradili več kot 10,000 pagod, budističnih templjev in samostanov. Bagan je postal središče za verske in sekularne študije, zato je močno privlačil tudi menihe in študente iz daljnih dežel, kot so Indija, Cejlon in Kmersko cesarstvo na ozemlju sodobne Kambodže. Bolj ali manj ohranjene razvaline kakih 2200 od njegovih nekdanjih pagod lahko občudujemo še dandanes. Baganska arheološka cona je edinstvena in nedvomno glavna turistična privlačnost v državi, primerljiva s kamboškim Angkor Vatom.

27

Kulturo Bagana je določala vera, ki pa ni bila ortodoksna. Nadaljevala je verske trende iz obdobja Pjujev, v katerem je teravadski budizem sobival z mahajanskim in tantričnim budizmom, različnimi hindujskimi šolami ter animistično tradicijo natov. Propad Pagansko cesarstvo je propadlo zaradi vdorov Mongolov. Mesto, ki je po ocenah nekdaj imelo 50.000 do 200.000 prebivalcev, se je preobrazilo v majhen kraj in ni nikoli več imelo pomembnejše vloge. Do 15. stoletja je še obstajalo kot nepomembna naselbina, od takrat dalje je le še romarski kraj, za kar gre zasluga versko še vedno pomembnim templjem Anando Pahto, Schwezigon, Sulamani, Htilominlo in Dhammayazika. Ostali templji so bili pozabljeni in prepuščeni propadanju. V obdobju dinastije Konbaung (1752 – 1885) so mnoge sistematično obnavljali, vendar pri tem z obstoječo kulturno dediščino niso vedno ustrezno ravnali, tako da so marsikje prekrili ali celo uničili dragocene freske. Arhitektura Bagan ni poseben le zaradi množice templjev, ampak tudi zaradi njihove izjemne arhitekture. Delimo jih v pagode ali stupe in votle templje. V stupah je ponavadi kripta. Njihova oblika se je razvila iz stup na JV Indije in Šrilanki. Baganske pagode so bile mlajšim burmanskim stupam vzor v smislu simbolike, oblike, skladnosti, gradbenih tehnik in uporabljenih materialov. Oblika se je vseskozi razvijala in postopoma spreminjala. Najmlajši templji so sestavljeni iz štirih pravokotnih teras, ki so podlaga, pogosto z galerijo terakotnih ploščic, ki predstavljajo budistične zgodbe, tako imenovane jatake. To so indijske literarne zgodbe o prejšnjih rojstvih in življenjih Bude, tako v živalski kot človeški obliki, vsaka od njih pa izpostavlja določeno vrlino. Pagode se zaključijo s tako imenovanim dežnikom. Votli templji so namenjeni meditiranju, čaščenju Bude in drugim budističnim ritualom. Glede na število vhodov razlikujemo starejše enostranske in mlajše štiristranske templje. Njihova glavna značilnost so koničasti loki in obokane sobe. V paganskem obdobju so templji postali večji in bogatejši. Njihove glavne inovacije iz tega časa so izjemni oboki (zanimivo je, da jih je veliko preživelo močan potres leta 1975) in peterokotna tlorisna zasnova.

28