Oskarjeva Namibija

HERERI Zaradi značilnih izstopajočih ženskih pokrival, ki naj bi spominjala na rogove govedi, sodijo Hereri med bolj razpoznavno skupino. So ljudstvo kravjih pastirjev, polnomadov, ki naj bi prišli z območja Velikih jezer pred približno 350 leti. Danes v Namibiji, večinoma v osrednjem in vzhodnem delu države, živi približno 100.000 (7 %) pripadnikov tega ljudstva. Na njihovo število je močno vplival genocid, ki so ga nad njimi izvedli Namci v začetku 20. stoletja. Hereri so ponosni živinorejci, ki svoje premoženje štejejo s številom glav živine. DAMARE Število Damar v Namibiji je podobno številu Herer, ocenjeno je na približno 100.000. Izvor ljudstva ni popolnoma jasen, nekateri antropologi se nagibajo k teoriji, da prihajajo s samega severa kontinenta. Že stoletja se ukvarjajo z živinorejo, gojijo tobak in buče, v zadnjem času pa tudi zelenjavo in koruzo. Pred letom 1870 so živeli v večjem delu osrednje Namibije, dokler jih od tam niso pregnali Hereri in Nami. Danes jih, tudi zaradi preteklih ukrepov južnoafriške vlade, večina živi v mestih. NAME Drugo, negativno ime zanje, je tudi Hotentoti. Sami sebe so imenovali Khoikhoi. Sprva so živeli okrog reke Oranje na jugu današnje Namibije. Ko so se v 19. stoletju pomaknili proti severu, so prišli v konflikt s tam živečimi Hereri. So polnomadski kmetovalci, ki pa vedno bolj prevzemajo zahodni način življenja. Eden najbolj znanih je bil Hendrik Witbooi, ki se je v začetku 20. stoletja postavil po robu Nemcem. Njegovo podobo danes najdemo na namibijskih bankovcih. Name imajo veliko skupnega z Bušmani, celo njihov jezik izhaja iz iste jezikovne skupine.

18