Oskarjeva Namibija

KRATKA ZGODOVINA Prisotnost prednikov človeka, ki so se od današnjega Homo sapiensa še močno razlikovali, je na področju sedanjega ozemlja Namibije že zelo dolga: okostja, najdena leta 1991 južno od Etoshe, so stara kar okoli 12 do 15 milijonov let. Prvi dokazi o prisotnosti naše vrste pa so stenske gravure, vrisane v skale okrog 25.000 let pred našim štetjem. PREDKOLONIALNO OBDOBJE Sušna zemljišča Namibije so bila že več tisoč let poseljena z lovsko nabiralniškimi ljudstvi Damara in San, ki sta tudi najstarejši ljudstvi na območju države. Kasneje so se sem priseljevala še druga ljudstva in počasi rinila staroselske San in Damara v vedno bolj sušna in za življenje manj primerna območja Namiba in Kalaharija. Zatem je z juga prodrlo ljudstvo Nama ter zasedlo južni in osrednji del dežele, s severa pa so se razširili še živinorejski Hereri. Z vzhoda so v tem času prišli poljedelsko-živinorejski Ovambi. Namibija je tako počasi postala povsem razdeljena na ozemlja posameznih ljudstev, ki pa so ostala na nivoju plemenskih ureditev in nikoli niso razvila kakršnekoli državotvorne družbene strukture. Prav zaradi tega in pa zaradi umanjkanja pisave se pravzaprav‚pisna‘ zgodovina Namibije prične šele s prihodom evropskih kolonialistov, ki jim je razdeljenost ljudstev in razcepljenost ozemlja močno olajšala zasedbo dežele. PRIHOD BELCEV Na poti proti Indiji leta 1486 na ozemlje današnje Namibije pri kraju Cape Cross stopi prvi belec, portugalski pomorščak Diogo Cão, vendar pa se mu je zdel pust in sušen del obale popolnoma nezanimiv, zato ga Portugalci niso kolonizirali. V 19. stoletju Evropejci temeljito raziskujejo (in kolonizirajo) podsaharske dežele. Preko Južne Afrike v Namibijo prispejo evropski trgovci, prvi priseljenci, ter misijonarji, ki kmalu dokaj uspešno pokristjanijo staroselce. Za takratne evropske sile Namibija postaja vse bolj zanimiva, poveča se zanimanje za razne surovine in beli prišleki kmalu zgradijo prve rudnike bakra, v današnji Walvis Bay pa pridejo tudi evropski kitolovci. Leta 1878 je Velika Britanija, oziroma William Coates Palgrave, britanski guverner v Cape Townu, razglasil

12