Oskarjeva Namibija

GEOGRAFIJA Namibija leži med 17. in 29. stopinjo južne zemljepisne širine, približno na sredini pa jo prečka kozorogov povratnik. Večina dežele leži med puščavama Kalahari in Namib. Namibija je država z najmanj padavinami južno od Sahare. Pokrajino sestavlja pet glavnih geografskih območij, vsako od njih pa ima svoje značilne biotske in okoljske značilnosti. OSREDNJA PLANOTA Osrednja planota se razteza od severa proti jugu preko celotne dežele, od meje z Angolo, do meje z Južno Afriko. Na vzhodu planoto omejuje puščava Kalahari, na zahodu pa Obala okostij in puščava Namib. Na planoti prebiva večinski del prebivalstva, saj je tu največ plodne obdelovalne zemlje. Tu sta glavno mesto Windhoek in najvišji vrh Königstein (2.573 m). Na planoti se poleti temperature večkrat dvignejo do 40°C, pozimi pa lahko v nekaterih delih zmrzuje. PUŠČAVA NAMIB Puščava Namib je prostrano območje peščenih sipin, ki se raztezajo vzdolž celotne obale Atlantika. Na ožjih delih je pas sipin širok okrog sto kilometrov, drugod pa dosega širino tudi do nekaj sto kilometrov. Del puščave Namib so Obala okostij, Kaokoveld na severu dežele ter obsežno morje sipin v osrednjem obalnem delu. Pesek, ki sestavlja peščeno morje, je posledica erozijskih procesov v dolini reke Oranje (v Južnoafriški Republiki) in južnejših območjih dežele. Vodotoki, ki s seboj nosijo velike količine peska, ga odložijo ob ustjih Atlantskega oceana, obalni tokovi pa ga raznesejo dalje po obali. Prevladujoči jugozahodni vetrovi zatem pesek dvignejo in ga raztrosijo po področju velikih sipin, ki so med največjimi na svetu. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer v puščavi Namib ni veliko življenja. Kljub vsemu pa so se nekatere rastline s svojimi dolgimi koreninskimi sistemi in majhno površino listov prilagodile dolgim sušam in vročini; iz meglice, ki včasih pokriva puščavo, pa redko vlago črpajo razni lišaji. Med živalmi najdemo kar nekaj plazilcev in ptic, redkejši pa so sesalci.

10