Oskarjeva Namibija

Oskarjeva

Namibija

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI.......................................................................................................................... 4 ALI STE VEDELI?................................................................................................................................ 8 GEOGRAFIJA................................................................................................................................... 10 OSREDNJA PLANOTA.................................................................................................................................10 PUŠČAVA NAMIB..........................................................................................................................................10 VELIKI ROB.......................................................................................................................................................11 PUŠČAVA KALAHARI..................................................................................................................................11 CAPRIVIJEV PAS............................................................................................................................................11 KRATKA ZGODOVINA.................................................................................................................... 12 PREDKOLONIALNO OBDOBJE...............................................................................................................12 PRIHOD BELCEV............................................................................................................................................12 NEMŠKA VLADAVINA ................................................................................................................................13 JUŽNOAFRIŠKA VLADAVINA..................................................................................................................14 APARTHEID.....................................................................................................................................................14 NEODVISNOST..............................................................................................................................................15 PO OSAMOSVOJITVI...................................................................................................................................16 PREBIVALSTVO .............................................................................................................................. 17 OVAMBI.............................................................................................................................................................17 K AVANGI. .........................................................................................................................................................17 HERERI...............................................................................................................................................................18 DAMARE...........................................................................................................................................................18 NAME.................................................................................................................................................................18 BUŠMANI..........................................................................................................................................................19 OSTALI PREBIVALCI.....................................................................................................................................19 MESTA, KRAJI IN ZNAMENITOSTI NAMIBIJE............................................................................20 WINDHOEK. ....................................................................................................................................................20 OKONJIMA. .....................................................................................................................................................21 NARODNI PARK ETOSHA.........................................................................................................................22 K APRIVI.............................................................................................................................................................24 OPUWO.............................................................................................................................................................24 T WEYFELFONTEIN...................................................................................................................................... 25 OBALA OKOSTIJ............................................................................................................................................26 SWAKOPMUND.............................................................................................................................................27 WALVIS BAY.....................................................................................................................................................27 NAMIB NAUKLUFT.......................................................................................................................................27 SOLITAIRE........................................................................................................................................................27 SOSSUSVLEI....................................................................................................................................................28 HRANA IN PIJAČA...........................................................................................................................29 KRATEK SLOVAR.............................................................................................................................30 AFRIKANŠČINA ...........................................................................................................................................30 DAMARA / NAMA.........................................................................................................................................31 HERERO / HIMBA..........................................................................................................................................32

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Namibija.

IZVOR IMENA: ime Namibija izhaja iz imena za puščavo Namib, sama beseda Namib pa v jeziku ljudstva Nama in Damara pomeni‚neskončen prostor‘. NEODVISNOST: 21. marec 1990. Z neodvisnostjo so sprejeli tudi svojo ustavo. DRŽAVNA UREDITEV: predsedniška republika. GLAVNO MESTO: Windhoek. PRAVNI SISTEM: kombinacija civilnega prava, povzetega po rimsko – nizozemskem pravu. ZASTAVA IN GRB: pravokotno zastavo po diagonali deli rdeča črta z belo obrobo; rdeča barva simbolizira junaštvo ljudstva v boju za enake možnosti, bela obroba pa mir in složnost. Nad diagonalo je polje modre barve, ta predstavlja modro nebo in Atlantski ocean, ki ga krasi rumeno sonce z 12 žarki. Zelena barva pod diagonalo predstavlja rodovitnost. Osrednji del grba je pokonci obrnjena zastava, na vrhu katere sedi ribji orel, ob straneh pa je z vsake strani po en oriks, vrsta antilope, značilna za Namibijo. Tako zastava kot grb sta v uporabi od leta 1990, ko si je dežela izborila neodvisnost. DENARNA ENOTA: Namibijski Dolar. Označujejo jo z N$ ali NAD, včasih pa samo z $. Valuta je v uporabi od leta 1994. GEOGRAFIJA: prevladujeta puščava in suha savana. Namibija je prva država na svetu, ki je zaščito svoje narave zapisala v ustavo. Okrog 14% dežele ima status narodnega parka, vključno s skoraj celotnim obalnim pasom. Narodni park Namib Naukluft, ki je več kot dvakrat večji od Slovenije, je največje zaščiteno področje v Afriki in eno največjih na svetu. Park Etosha, velik kot Slovenija, pa je en od najbogatejših parkov z divjimi živalmi na celini. POVRŠINA: 824.292 km 2 , po velikosti je Namibija 35. največja država na svetu. Za četrtino je večja od Francije in več kot trikrat je večja od Združenega kraljestva. Velika je kot 40 Slovenij.

4

ZEMELJSKE MEJE: meje Namibije so skupaj dolge 4.220 km. Od tega 1.427 km z Angolo, 1.544 km z Bocvano, 1.005 km z Južno Afriko in 244 km z Zambijo. OBALA: Atlantski Ocean, 1.572 km. NAJVIŠJA TOČKA: 2.573 m visoki Königstein, ki leži v pogorju Brandberg. NAJNIŽJA TOČKA: Atlantski Ocean. REKE IN JEZERA: večje reke so Zambezi, Orange River in Okavango, ki so hkrati tudi mejne reke. Naravni jezeri ima Namibija le dve – večje, Otjikoto, ima premer 105 m. POMEMBNEJŠA MESTA in ŠTEVILO PREBIVALCEV: Windhoek 268.000, širše področje 477.000. Vsako leto se število prebivalcev poveča za 4%. Walvis Bay 62.000, Swakopmund 45.000, Otjiwarongo 21.000 prebivalcev. ČASOVNA RAZLIKA: UTC/GMT +2. V Namibiji ne premikajo ure glede na letni čas. PODNEBJE: puščavsko, sušno in vroče. Nekaj več padavin je deležna osrednja visoka planota. Večina dežja pade med februarjem in aprilom. Ob obali zaradi hladnega Benguelskega morskega toka skoraj ni izhlapevanja in temu sorazmerno so tudi padavine zelo redke, temperature pa nižje. Poleti (od oktobra do marca) se običajne dnevne temperature gibljejo okoli 30 stopnja ali več, pozimi (junij – september) pa lahko ponoči v nekaterih višje ležečih predelih padejo tudi pod ledišče. FLORA: kljub dokaj sušni pokrajini je Namibija bogata z vegetacijo, saj premore več kot štiri tisoč različnih rastlin, od tega okrog 700 endemičnih. Med zanimivejše rastline zagotovo spada velbičevka, med bolj razširjene pa različne akacije, sočnice in aloe. FAUNA: v Namibiji najdemo večino najpomembnejših afriških živali, med njimi tudi znamenitih Velikih pet: leva, leoparda, nosoroga, slona in kafrskega bivola. Populacija ogroženega črnega nosoroga ter geparda je tu še vedno največja v celotni Afriki.

PREBIVALSTVO: 2,8 miliona (2023). GOSTOTA: 3,19 prebivalca na km 2 .

5

URADNI JEZIK: zaradi izredne jezikovne raznolikosti je po letu 1990 kot uradni jezik sprejeta angleščina. ETNIČNA SESTAVA: Ovambi 50%, Kavangi 9%, Hereri 7%, Damare 7%, mešani Afro-evropski potomci 6,5%, Evropejci 6%, Nami 5%, Kapriviani 4%, San (Bušmani) 3%, Basterji 2%. RELIGIJA: uradno 97.5% kristjani. Večina staroselcev pa kljub temu še vedno časti svoje bogove. Ostalo: muslimani, judje, budisti, razne Evangelijske cerkve. RAST PREBIVALSTVA: 1,8% letno.

POVPREČNA ŽIVLJENJSKA STAROST: 22 let. PRIČAKOVANA POVPREČNA STAROST: 67 let. POVPREČNO ŠTEVILO OTROK NA MATER: 2,9. PISMENOST: 92%.

GOSPODARSTVO: namibijsko gospodarstvo, večinoma usmerjeno v izvoz, štejemo med bolj razvita podsaharska gospodarstva. Dežela je bogata z naravnimi viri, širitev pristanišča v Walvis Bayu obeta še dodatni porast trgovine in izvoza. Problem hitrejšega razvoja pa predstavlja predvsem pomanjkanje kvalificirane delovne sile. BDP NA PREBIVALCA: 8.500 eur (Slovenija 28.000 eur). STRUKTURA BDP: kmetijstvo 7%, industrija 26%, servisna dejavnost 67%. NARAVNA BOGASTVA: diamanti, baker, uran, zlato, srebro, cink, litij, kadmij, tungsten, svinec, kositer, sol, ribe. Po nekaterih predvidevanjih se v globinah zemlje skrivajo tudi večje zaloge nafte, premoga in železove rude. POLJEDELJSTVO: obdelovalne zemlje primerne za poljedelstvo je le 1%, to je okrog 80 km 2 . ŽIVINOREJA: približno polovica celotnega ozemlja je primernega za pašo. Poleg govedine in drobnice na ogromnih posestvih gojijo tudi zebre in različne vrste antilop. POMEMBNEJŠI KMETIJSKI PRIDELKI: različno meso, mleko, koruza, pšenica.

6

IZVOZ: največ izvozijo diamantov, urana, bakra, zlata in ribjih proizvodov, in sicer na Kitajsko, v Južno Afriko, v Bocvano in v Belgijo. UVOZ: uvažajo predvsem gorivo, vozila in tehnologijo, njihovi največji partnerji pa so Južna Afrika, Zambija, DR Kongo, Kitajska in Bolgarija. BREZPOSELNOST: 22% (2022). PREBIVALSTVO POD MEJO REVŠČINE: 18%. PROBLEMI, KI PESTIJO DEŽELO: nepredvidljive dolgotrajne suše, ki močno prizadenejo kmetijstvo. Občasne okužbe z vodo zaradi katerih se širijo različne bolezni: bakterijska diareja, hepatitis A in različne vročice. Pretirano izčrpavanje vodnih virov, dezertifikacija in degradacija tal, izguba biotske raznovrstnosti in divji lov.

POMEMBNEJŠI PRAZNIKI: 1. in 2. januar – novo leto 21. marec – dan neodvisnosti velika noč, veliki petek in kristusov vnebohod

1. maj – praznik dela 25. maj – dan Afrike 26. avgust – dan herojev 10. in 11. december – dan namibijskih žena in mednarodni dan človekovih pravic 25. in 26. december - božič

7

ALI STE VEDELI? •

da v Namibiji govorijo okrog 30 različnih lokalnih jezikov, zaradi nemških kolonizatorjev pa velik del prebivalstva razume tudi nemško. Kljub temu, ali pa ravno zato, so z neodvisnostjo leta 1990 uvedli angleščino kot uradni administrativni jezik. • da v Namibiji najdemo ene najvišjih sipin na svetu. Med najbolj znanimi je Big Daddy, ki meri od vznožja do vrha kar 325 metrov. Za vzpon na vrh tudi najbolj vneti hodci potrebujejo okrog dve uri. Še višja, a teže dostopna, je sipina s preprostim imenom Dune 7, ki je visoka kar 388 metrov. • da redko kje najdemo toliko skalnih poslikav kot v Namibiji. Večina jih je starih med 2.000 in 5.000 let, nekaterim pa pripisujejo starost celo do 25.000 let. Velik del teh poslikav je ustvarilo ljudstvo San, nam bolj znani kot Bušmani. • da v Namibiji domuje največje število prosto živečih gepardov, najhitrejših tekačev na svetu, a kljub temu najbolj ogroženih velikih mačk. Okrog 3.000 se jih še vedno potika po suhih savanah dežele. • da v severnem delu dežele, blizu meje z Angolo, živijo Himbe, eno najbolj tradicionalnih afriških plemen, ki kljub stiku s sodobnostjo še vedno ohranja tradicionalni način življenja. Njihovo telo je prebarvano z okro, lasje utrjeni z glino, ženske pa so še vedno‚ zgoraj brez‘. • da je Obala okostij eno največjih pokopališč ladij na svetu. S tem pa žal tudi mornarjev. Močni valovi, plitvo morje in megla, ki velikokrat pokriva ta del obale, so že mnogokrat botrovali zadnji plovbi prenekatere ladje. • da se uradna denarna valuta v Namibiji imenuje namibijski dolar in da je tečajno enaka južnoafriškemu randu. Zato lahko v Namibiji plačujete tako z lokalnimi dolarji kot sosednjimi randi. Žal pa se v Južni Afriki ne držijo vedno tega načela. • da v Namibiji lahko tudi deskate? Seveda ne na snegu, ampak na sipinah. Princip je podoben, le žičnice boste zaman iskali …

8

• da je bila Namibija nekaj desetletij nemška kolonija, zato je popolnoma običajno, da v mestih najdete trgovine znane verige Spar, v lokalih pa popijete ležak, pivo zvarjeno po tradicionalnem nemškem receptu. • da v puščavi Namib živijo puščavski sloni in puščavski levi. Gre za enake živali kot jih najdemo v ekvatorialnem delu Afrike, ki pa so se skozi tisočletja prilagodile na ekstremne razmere, ki vladajo v puščavi. • da na južnem delu dežele, blizu meje z Južnoafriško republiko, najdemo enega največjih kanjonov na svetu, Fish River Canyon. S svojimi 500 milijoni let je tudi eden najstarejših. • da v Namibiji živijo v povprečju le trije prebivalci na kvadratni kilometer. Manj jih najdemo samo še v Mongoliji in na Grenlandiji. • da se na glavni ulici v Windhoeku lahko dotaknete vesolja? Tam so namreč razstavljeni ostanki meteoritskega roja. Gre za največji znani roj, saj so doslej našli že več kot 120 večjih kosov v skupni teži skoraj 25 ton. • da ima Namibija na leto okrog 300 sončnih dni.

9

GEOGRAFIJA Namibija leži med 17. in 29. stopinjo južne zemljepisne širine, približno na sredini pa jo prečka kozorogov povratnik. Večina dežele leži med puščavama Kalahari in Namib. Namibija je država z najmanj padavinami južno od Sahare. Pokrajino sestavlja pet glavnih geografskih območij, vsako od njih pa ima svoje značilne biotske in okoljske značilnosti. OSREDNJA PLANOTA Osrednja planota se razteza od severa proti jugu preko celotne dežele, od meje z Angolo, do meje z Južno Afriko. Na vzhodu planoto omejuje puščava Kalahari, na zahodu pa Obala okostij in puščava Namib. Na planoti prebiva večinski del prebivalstva, saj je tu največ plodne obdelovalne zemlje. Tu sta glavno mesto Windhoek in najvišji vrh Königstein (2.573 m). Na planoti se poleti temperature večkrat dvignejo do 40°C, pozimi pa lahko v nekaterih delih zmrzuje. PUŠČAVA NAMIB Puščava Namib je prostrano območje peščenih sipin, ki se raztezajo vzdolž celotne obale Atlantika. Na ožjih delih je pas sipin širok okrog sto kilometrov, drugod pa dosega širino tudi do nekaj sto kilometrov. Del puščave Namib so Obala okostij, Kaokoveld na severu dežele ter obsežno morje sipin v osrednjem obalnem delu. Pesek, ki sestavlja peščeno morje, je posledica erozijskih procesov v dolini reke Oranje (v Južnoafriški Republiki) in južnejših območjih dežele. Vodotoki, ki s seboj nosijo velike količine peska, ga odložijo ob ustjih Atlantskega oceana, obalni tokovi pa ga raznesejo dalje po obali. Prevladujoči jugozahodni vetrovi zatem pesek dvignejo in ga raztrosijo po področju velikih sipin, ki so med največjimi na svetu. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer v puščavi Namib ni veliko življenja. Kljub vsemu pa so se nekatere rastline s svojimi dolgimi koreninskimi sistemi in majhno površino listov prilagodile dolgim sušam in vročini; iz meglice, ki včasih pokriva puščavo, pa redko vlago črpajo razni lišaji. Med živalmi najdemo kar nekaj plazilcev in ptic, redkejši pa so sesalci.

10

VELIKI ROB Veliki rob poteka v smeri sever – jug in je nekakšen mejnik med puščavo Namib in Osrednjo planoto. Na samem robu se teren dvigne tudi nad 2.000 metrov nadmorske višine. Temperature so tu, kljub veliki nadmorski višini, višje kot v priobalnem pasu, ki ga ves čas hladijo mrzli morski tokovi, ki pritekajo z juga – bolj se odmikamo od obale, topleje je. Kljub pretežno kamnitim tlom je tu zemlja bolj rodovitna, saj je zaradi vlažnih poletnih vetrov tudi padavin več kot ob morju. Tu raste več dreves – predvsem akacij, grmovij in trav. Mnoge Ime izhaja iz domorodnih jezikov in pomeni‚velika žeja‘, oziroma ‚prostor brez vode‘. Kalahari si Namibija deli z Bocvano in Južno Afriko. V Namibiji se razteza po celotnem vzhodnem delu države, od Caprivija na severu ter daleč proti jugu, proti Južni Afriki. Gre za kar 900.000 km 2 veliko peščeno, sušno področje, ki pa vseeno prejme nekaj sorazmerno stabilnih padavin, zato v puščavi najdemo tudi manjše bolj zelene predele. Tu raste kopica različnih rastlin, med katerimi so mnoge endemične, med bolj značilnimi je obilica različnih sukulent oziroma sočnic. Geografska značilnost Kalaharija so skalni osamelci, ki ustvarjajo zanimivo mikroklimo, ta pa nudi habitat za mnoge živali in različne druge organizme. Najbolj znani prebivalci Kalaharija so ljudstvo San, oziroma Bušmani. Teh zanimivih lovcev in nabiralcev tu prebiva še vedno okrog 20.000. CAPRIVIJEV PAS Caprivijev pas, oziroma največkrat kar samo Caprivi, leži na severovzhodu Namibije in je tisti del, ki iz zemljevida dežele izstopa kot anomalija, kot nekakšna štrleča roka. Gre za ozek, na nekaterih delih le dobrih 30 kilometrov širok podolgovat pas, ki si ga je konec 19. stoletja priključila Nemška Jugozahodna Afrika. Preko tega pasu je želela dostopati do reke Zambezi ter po njej vzpostaviti vodno transportno pot do vzhoda celine. Kasneje se je izkazalo, da dostop do vzhoda zaradi Viktorijinih slapov ni mogoč. Pas se imenuje po takratnem nemškem kanclerju Capriviju. Zaradi strateške pomembnosti je to področje dokaj politično nestabilno. med temi rastlinami so endemične. PUŠČAVA KALAHARI

11

KRATKA ZGODOVINA Prisotnost prednikov človeka, ki so se od današnjega Homo sapiensa še močno razlikovali, je na področju sedanjega ozemlja Namibije že zelo dolga: okostja, najdena leta 1991 južno od Etoshe, so stara kar okoli 12 do 15 milijonov let. Prvi dokazi o prisotnosti naše vrste pa so stenske gravure, vrisane v skale okrog 25.000 let pred našim štetjem. PREDKOLONIALNO OBDOBJE Sušna zemljišča Namibije so bila že več tisoč let poseljena z lovsko nabiralniškimi ljudstvi Damara in San, ki sta tudi najstarejši ljudstvi na območju države. Kasneje so se sem priseljevala še druga ljudstva in počasi rinila staroselske San in Damara v vedno bolj sušna in za življenje manj primerna območja Namiba in Kalaharija. Zatem je z juga prodrlo ljudstvo Nama ter zasedlo južni in osrednji del dežele, s severa pa so se razširili še živinorejski Hereri. Z vzhoda so v tem času prišli poljedelsko-živinorejski Ovambi. Namibija je tako počasi postala povsem razdeljena na ozemlja posameznih ljudstev, ki pa so ostala na nivoju plemenskih ureditev in nikoli niso razvila kakršnekoli državotvorne družbene strukture. Prav zaradi tega in pa zaradi umanjkanja pisave se pravzaprav‚pisna‘ zgodovina Namibije prične šele s prihodom evropskih kolonialistov, ki jim je razdeljenost ljudstev in razcepljenost ozemlja močno olajšala zasedbo dežele. PRIHOD BELCEV Na poti proti Indiji leta 1486 na ozemlje današnje Namibije pri kraju Cape Cross stopi prvi belec, portugalski pomorščak Diogo Cão, vendar pa se mu je zdel pust in sušen del obale popolnoma nezanimiv, zato ga Portugalci niso kolonizirali. V 19. stoletju Evropejci temeljito raziskujejo (in kolonizirajo) podsaharske dežele. Preko Južne Afrike v Namibijo prispejo evropski trgovci, prvi priseljenci, ter misijonarji, ki kmalu dokaj uspešno pokristjanijo staroselce. Za takratne evropske sile Namibija postaja vse bolj zanimiva, poveča se zanimanje za razne surovine in beli prišleki kmalu zgradijo prve rudnike bakra, v današnji Walvis Bay pa pridejo tudi evropski kitolovci. Leta 1878 je Velika Britanija, oziroma William Coates Palgrave, britanski guverner v Cape Townu, razglasil

12

naravno pristanišče Walvis Bay (Zaliv kitov) kot angleški protektorat. Angležev notranjost dežele ni pretirano zanimala, saj se niso hoteli vmešavati v zapletene odnose med različnimi etničnimi skupinami. NEMŠKA VLADAVINA Aprila 1883 je nemški trgovec Adolf Lüderitz od poglavarja Nam odkupil območje današnjega Lüderitza in tam je nastala prva naselbina nemških priseljencev. 1884, samo leto kasneje, so Nemci nad območjem Lüderitza razglasili protektorat, z vedno večjo prisotnostjo v deželi. V strahu, da bi jih prehiteli Britanci, so protektorat leta 1890 razširili nad celotnim ozemljem Namibije. Ta je tako postala znana kot protektorat Nemška Jugozahodna Afrika (Deutsch-Südwestafrika). V deželo se sistematično priseljujejo Nemci, ki od nemške uprave dobijo velikanska posestva – zemljo, ki je bila odvzeta staroselskim ljudstvom. Nekatera ljudstva to dokaj mirno sprejmejo (San, Ovambo), druga, sploh Nami in Hereri, pa se s tem ne sprijaznijo. Med leti 1903 in 1904 pod vodstvom poglavarja Hererov Samuela Maharera, ter poglavarja Nam Hendrika Witbooia organizirajo oborožen odpor proti Nemcem, kar pa razmer v deželi žal ne spremeni kaj dosti, saj so Nemci s svojo moderno vojsko za upornike premočan nasprotnik. 1904 so pri Waterbergu premagani Hereri. Nami se gverilsko borijo še vse do leta 1907, ko tudi njihov odpor počasi zamre. Upor staroselcev Nemci okrutno maščujejo. Po porazu Herer leta 1904 ukaže nemški general Lothar von Trotha premagane upornike odpeljati v puščavo, kjer zaradi pomanjkanja vode, bolezni in pretiranega izkoriščanja pri gradnji železnice ter delu v rudnikih množično umirajo. Podobno žalostna usoda čaka tudi uporno ljudstvo Nama. Do leta 1908 naj bi v ograjenih koncentracijskih taboriščih v vroči puščavi umrlo več kot 10.000 pripadnikov ljudstva Nama in 65.000 pripadnikov Herer. Po nekaterih ocenah naj bi skupaj umrlo več kot sto tisoč ljudi. Redkim preživelim, ki so bili izpuščeni iz taborišč, so bile odvzete vse pravice. Bili so bili razlaščeni, izgnani, prisilno preseljeni ter rasno zapostavljeni. Danes mnogi zgodovinarji ugotavljajo, da je bil nemški genocid v Namibiji neke vrste model, ki so ga nacisti kasneje v drugi svetovni vojni uporabili za holokavst. Leta 1985 so Združeni narodi ta množični pomor

13

tudi uradno razglasili za genocid. Leta 2004 ob stoti obletnici dogodkov se je uradno opravičila tudi Nemčija. Takrat so se dogovarjali o izplačilu odškodnin prizadetim družinam, žal pa to poglavje še ni povsem rešeno. V prvih letih 20. stoletja se kolonialne velesile med seboj dogovorijo glede meja, oziroma z ozemlji dobesedno odigrajo svojo igro monopolija. Posledica teh dogovorov so na novo zarisane meje med državami, ki na zemljevidu izgledajo, kot bi jih nekdo potegnil z ravnilom. To so meje, iz katerih še danes izhajajo mnogi problemi sodobne Afrike. Nemška Jugozahodna Afrika je bila s površino 835.100 km² 1,5-krat večja kot Nemško cesarstvo na Stari celini. Leta 1902 je imela kolonija 200.000 prebivalcev, od tega le 2.600 Nemcev. Prišleki pospešeno vlagajo v infrastrukturo: gradijo ceste, naselja, šole, bolnišnice, železnico od Swakopmunda do Windhoeka. In vojašnice. JUŽNOAFRIŠKA VLADAVINA Po začetku I. svetovne vojne so v Namibijo vdrle sile iz angleške južne Afrike, kar je Nemce popolnoma presenetilo, saj bila dogovorjena nevtralnost. Bistveno močnejši nasprotnik se je dobesedno sprehodil preko nemške kolonije in do sredine leta 1915 že zavzel celotno področje Nemške Jugozahodne Afrike oz. Namibije. Po mirovnem sporazumu iz Versaillesa 1919 je Nemčija izgubila vse svoje kolonije - nekdanja Nemška Jugozahodna Afrika pa je postala delna kolonija Južne Afrike (ki je bila del Commonwealtha - britanskega kolonialnega imperija) oz. mandatno ozemlje Društva narodov. APARTHEID V deželo se priseli vse več belcev, večinoma Burov, potomcev zgodnjih nizozemskih priseljencev. Njim je bila namenjena najboljša zemlja ter vsa infrastruktura dežele. Temnopolto prebivalstvo je bilo ozemeljsko omejeno na rezervate s slabo zemljo, v mestih pa so lahko živeli le na obrobjih. Prepovedali so jim svobodno potovati po deželi, ponoči sploh niso smeli zapustiti svojih bivališč. Nova oblast se je vmešavala tudi v določanje poglavarjev posameznih ljudstev. Južna Afrika, ki je sedaj bdela nad ozemljem Namibije in ki se je osamosvojila leta 1960 ter postala Južnoafriška republika (JAR), je že

14

leta 1948 uzakonila skrajno politiko strogega rasnega ločevanja, t.i. apartheida. To je ustvarilo dve povsem ločeni skupini državljanov, ki imata različne pravice (temnopolta pravzaprav nima nobenih pravic) in se ne smeta srečevati v nobenem segmentu družbenega življenja. V obdobju južnoafriške zasedbe Namibije so beli veleposestniki, večinoma priseljenci iz Južne Afrike, predstavljali manj kot 1 % prebivalstva, v lasti pa so imeli tri četrtine orne zemlje. NEODVISNOST Zoper politiko apartheida, ki jo je Južnoafriška republika intenzivno uveljavila tudi v Namibiji, so se posamezne etnične skupine kmalu uprle, a dokaj neuspešno. Do sprememb in prvih zahtev po neodvisnosti pride šele, ko se temnopolti prebivalci Namibije prično med seboj bolj organizirano politično povezovati. Pri tem je imela ključno vlogo leta 1960 ustanovljena SWAPO, South West African People‘s Organisation. SWAPO začne z ustanovitvijo Ljudske osvobodilne vojske zagovornike neodvisnosti pripravljati na gverilski oborožen odpor, hkrati pa na mednarodnem parketu prične z iskanjem političnih zaveznikov. SWAPO predlaga novo ime države: Namibija. Po vojaških spopadih, mnogih pogajanjih in neuspešnih resolucijah je leta 1978 Varnostni svet OZN le sprejel resolucijo, ki je predvidela neodvisnost Namibije in zahtevala umik južnoafriške vojske. Poskusi, da bi prepričali Južno Afriko, da se dogovorijo za izvedbo načrta, dolgo niso bili uspešni. Leta 1989 je Namibija prvič izvedla volitve v ustavodajno skupščino. Volitve je dobil SWAPO, bile so mirne in razglašene kot svobodne in poštene. Namibijska ustava, sprejeta 9. februarja 1990, je vključevala varstvo človekovih pravic in rasno enakost. Država je uradno postala neodvisna 21. marca 1990. Sam Nujoma, voditelj SWAPA, je zaprisegel kot prvi predsednik Namibije v prisotnosti Nelsona Mandele (ki je bil izpuščen iz zapora mesec pred tem) in predstavnikov 147 držav, tudi 20 voditeljev držav. Zaliv kitov (Walvis Bay) je bil predan Namibiji 1. 3. 1994, po koncu apartheida v Južni Afriki.

15

PO OSAMOSVOJITVI Po osamosvojitvi je Namibija uspešno končala prehod iz vladavine bele manjšine v parlamentarno, rasno enako demokracijo. Uvedena je bila večstrankarska demokracija z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi volitvami, ki redno potekajo. Registriranih je več političnih strank, ki so zastopane v parlamentu, čeprav je stranka SWAPO zmagala na vseh volitvah po razglasitvi neodvisnosti. Prehod s 15-letne vladavine predsednika Sama Nujoma na naslednika Hifikepunyeja Lucasa Pohambe leta 2005 je potekal gladko. Nujoma je leta 1999 kandidiral za predsednika tretjič, čeprav bi po ustavil lahko le dvakrat - tedaj je malo zadišalo po diktaturi, a do tega ni prišlo. Namibijska vlada je spodbujala politiko narodne sprave in izdala amnestijo za tiste, ki so se med osvobodilno vojno borili na obeh straneh. Leta 1999 je bil poskus odcepitve v severovzhodnem Caprivijevem pasu uspešno razveljavljen.

16

PREBIVALSTVO Čeprav ima Namibija le slabo polovico prebivalcev več kot Slovenija (2,8 mio), pa je njena etnična barvitost izredno pestra. Tradicija in moderen način življenja tod tečeta z roko v roki: prav nič nenavaden prizor ni srečati v veleblagovnici napol golo, tradicionalno okrašeno pripadnico Himb z otrokom na hrbtu, ob njej pa poslovneža v obleki in kravati. Danes v Namibiji ločimo 11 etničnih skupin oziroma ljudstev. Na kratko poglejmo nekatere med njimi. OVAMBI Ovambi, ki jezikovno spadajo v skupino Bantu, so najbolj številčna skupina, saj po nekaterih ocenah predstavljajo kar okoli 50 % celotnega namibijskega prebivalstva. Razdeljeni so na 12 plemenskih skupin, ki živijo predvsem na bolje namočenem severu Namibije, severno od Etoshe. Belci so področje, kjer živijo Ovambi, poimenovali Owamboland. Ovambi se ukvarjajo tako s poljedelstvom kot živinorejo. Na podeželju družine Ovambov še vedno živijo v ograjenih vaških skupnostih imenovanih kraal – znotraj lesene ograde vaščani postavijo okrogle ali kvadratne hiše, zunaj ograde pa imajo zemljo, ki jo obdelujejo, ter pašne površine. Ovambi so dolgo živeli v matriarhalnih skupnostih, ki pa z vplivom zahodnih kultur postajajo vse bolj patriarhalne. KAVANGI Ljudstvo Kavangov, ki naj bi izhajalo iz istega ljudstva kot Ovambi, je prišlo z vzhoda Afrike, naseljujejo pa območje ob reki Kavango na severovzhodu dežele na meji z Angolo. Na območju Namibije jih živi okrog 140.000, oz. 9 %, delimo pa jih na pet podskupin. Tradicionalno se to ljudstvo preživljala z ribištvom, živinorejo ter gojenjem sirka, ki ga uporabljajo kot žito, kot krmo, za pridelavo sladkega sirupa, v novejšem času pa tudi za destilacijo alkohola. Zelo poznani so tudi po rezbarjenju lesa in mnogi izdelki na policah za turiste so nastali pod njihovimi rokami. Razdeljeni so na plemena, vsako pleme pa ima svojega poglavarja, ki je odgovoren za razdelitev zemlje med člani.

17

HERERI Zaradi značilnih izstopajočih ženskih pokrival, ki naj bi spominjala na rogove govedi, sodijo Hereri med bolj razpoznavno skupino. So ljudstvo kravjih pastirjev, polnomadov, ki naj bi prišli z območja Velikih jezer pred približno 350 leti. Danes v Namibiji, večinoma v osrednjem in vzhodnem delu države, živi približno 100.000 (7 %) pripadnikov tega ljudstva. Na njihovo število je močno vplival genocid, ki so ga nad njimi izvedli Namci v začetku 20. stoletja. Hereri so ponosni živinorejci, ki svoje premoženje štejejo s številom glav živine. DAMARE Število Damar v Namibiji je podobno številu Herer, ocenjeno je na približno 100.000. Izvor ljudstva ni popolnoma jasen, nekateri antropologi se nagibajo k teoriji, da prihajajo s samega severa kontinenta. Že stoletja se ukvarjajo z živinorejo, gojijo tobak in buče, v zadnjem času pa tudi zelenjavo in koruzo. Pred letom 1870 so živeli v večjem delu osrednje Namibije, dokler jih od tam niso pregnali Hereri in Nami. Danes jih, tudi zaradi preteklih ukrepov južnoafriške vlade, večina živi v mestih. NAME Drugo, negativno ime zanje, je tudi Hotentoti. Sami sebe so imenovali Khoikhoi. Sprva so živeli okrog reke Oranje na jugu današnje Namibije. Ko so se v 19. stoletju pomaknili proti severu, so prišli v konflikt s tam živečimi Hereri. So polnomadski kmetovalci, ki pa vedno bolj prevzemajo zahodni način življenja. Eden najbolj znanih je bil Hendrik Witbooi, ki se je v začetku 20. stoletja postavil po robu Nemcem. Njegovo podobo danes najdemo na namibijskih bankovcih. Name imajo veliko skupnega z Bušmani, celo njihov jezik izhaja iz iste jezikovne skupine.

18

BUŠMANI Rečejo jim tudi San. V Namibiji jih živi okrog 28.000, skupaj s sosednjimi državami pa jih je okrog 100.000. Južni del afriške celine naj bi naseljevali že več kot 30.000 let, morda celo dlje. O njihovi poselitvi pričajo mnoge skalne poslikave, ki jih najdemo skoraj po celotni deželi. Njihov način življenja, ki je še vedno zelo tradicionalen (lov in nabiralništvo) žal vedno bolj ogrožajo drugi prebivalci, ki se

širijo v njihov življenjski prostor. OSTALI PREBIVALCI

Med ostalimi prebivalci Namibije velja omeniti še Himbe, Basterje – to so mešani potomci ljudstva Nama in nizozemskih priseljencev, Kapriviane, Cvane ter seveda Namibijce belskega porekla, ki jih je v državi okrog 75.000. Večinoma gre za prebivalce nizozemskih, portugalskih in nemških korenin. Čeprav nemških potomcev v Namibiji ni veliko, je njihov vpliv še vedno zelo velik.

19

MESTA, KRAJI IN ZNAMENITOSTI NAMIBIJE WINDHOEK Windhoek je glavno in največje mesto Republike Namibije. Mesto ima okrog 300.000 prebivalcev, s širšo okolico pa približno pol milijona. Nahaja se sorazmerno v centru države na nadmorski višini 1.650 metrov, zato tu tudi sredi poletja prevladujejo zmerne temperature. Windhoek je center države v vseh pogledih: je družbeno, gospodarsko, trgovsko, finančno, politično, izobraževalno in kulturno središče Namibije. Temelje mesta je leta 1840 postavil Jan Jonker Afrikaner, voditelj ljudstva Nama, dejansko pa se mesto prične razvijati šele konec 19. stoletja, ko ga Nemci izberejo za sedež svojega protektorata. Windhoek je danes sodobno mesto, ki v kontekstu celotne dežele deluje še najmanj namibijsko. KRISTUSOVA CERKEV V neogotskem slogu zgrajena protestantska cerkev je bila posvečena leta 1910 in stoji v samem zgodovinskem delu mesta. 42 metrov visok zvonik je tako kot cerkev zgrajen iz lokalnega kremenovega peščenjaka. Večina notranje opreme je bila pripeljana iz Nemčije, vitraži pa so darilo zadnjega nemškega cesarja Viljema II. TINTENPALAST Velika zgradba je bila zgrajena leta 1913 kot sedež nemškega kolonialnega zbora, a je svojemu namenu služila le eno leto. Po nemški kapitulaciji je nekaj časa služila kot trdnjava južnoafriške vojske, danes pa je v njej namibijski parlament.

20

ALTE FESTE ALI STARA TRDNJAVA Alte Feste je najstarejša zgradba v mestu, okoli katere se je kasneje razvilo mesto. Zasnovana je bila po naročilu nemškega častnika Curta Von Françoisa in je služila kot sedež nemške cesarske vojaške sile, imenovane Schutztruppe. Kasneje je služila različnim namenom,

danes pa je v njej Narodni muzej Namibije. VODNJAK Z METEORITOM

Na Post Street Mallu, osrednji ulici rezervirani samo za pešce, so kot spomenik razstavljeni ostanki meteorita, ki je pred 600 milijoni let padel na zemljo pri kraju Gibeon. KATUTURA Katutura v hererskem jeziku pomeni‚kraj, kjer ljudje ne želijo živeti‘. Po letu 1959 je temnopolto prebivalstvo v duhu apartheida moralo razlaščeno zapustiti svoja domovanja in se na silo priseliti v barakarska naselja kakšnih 8 km severno od Windhoeka, kjer jih je bela manjšina laže nadzirala in izolirala. Razmere so bile in so večinoma še vedno zelo slabe za življenje: brez urejene kanalizacije, vodovoda, elektrike, cest … OKONJIMA Okonjima je naravni rezervat v zasebni lasti, nahaja pa se kakšnih 200 km severno od glavnega mesta. Odprt je bil leta 2010 in se razteza na 22.000 hektarih ograjenega ozemlja. Namenjen je rehabilitaciji ujetih in poškodovanih živali, prvenstveno velikih mačk. V okviru rezervata deluje fundacija AfriCat, ki se ukvarja z raziskovanjem velikih mačk, njihovo zaščito, rehabilitacijo, predvsem pa skuša spremeniti razmišljanje lokalnih živinorejcev, ki jim divje živali plenijo čredo, da streljanje le teh ni edina rešitev.

21

NARODNI PARK ETOSHA Največji namibijski narodni park meri kar 22.270 km2, kar je za desetino več od velikosti Slovenije. Kot park je bil razglašen že leta 1967, ime pa je dobil po Etoški kotanji, to je po suhem slanem jezeru, imenovanem tudi‚ponev‘, ki leži znotraj parka. Kotanja nekaj centimetrov vode dobi le ob močnejšem deževju, ki pa je tu redkost. Podnebje je puščavsko in temperature poleti marsikdaj presežejo 40 stopinj. Pokrajino v parku uvrščamo med suho savano z ne preveč drevja, kar obiskovalcem precej olajša opazovanje divjih živali. Okrog in okrog parka je 800 km ograje, ki zadržuje živali v parku, divje lovce pa izven njega. Znotraj ograde ni nobenih naselij s stalnimi prebivalci, so pa tri manjša turistična naselja/campi, kjer obiskovalci lahko prespijo. Živalski svet je tod izredno bogat, saj najdemo v parku kar 114 vrst sesalcev: leve, leoparde, geparde, hijene, črne in bele nosoroge, slone, zebre, žirafe, številne vrste antilop, munge … Prav tako je bogat ptičji svet, zabeleženo je več kot 400 različnih vrst ptic, 112 vrst plazilcev, od tega 52 vrst kač ter celo 16 vrst različnih dvoživk. VELIKIH PET Podsaharske afriške dežele in njihov bogat živalski svet so tesno povezane z besedama Velikih pet. Gre za izraz, ki so ga že v 18. stoletju pričeli uporabljati lovci, ki so v Afriko prihajali po trofeje in doživetja. Gre za pet živali - slona, nosoroga, leva, leoparda in bivola, ki jih je bilo najbolj nevarno loviti. Sedaj so puške (večinoma) zamenjali foto aparati in videti velikih pet v naravi je dandanes še posebej veliko doživetje, sploh zato, ker so razen bivola ostale štiri vrste že močno ogrožene. V Namibiji lahko najdemo vseh pet, v sami Etoshi pa štiri – ker je tu premalo paše, bomo zaman iskali bivola. Lev Vzdevek kralj živali je lev dobil zaradi mogočne grive in pa obnašanja, s katerim ponosno izkazuje svojo moč. A ko pridejo v isto kotanjo piti vodo sloni, se tudi lev previdno umakne. Lev je za tigrom druga največja mačka in edina, ki se druži v krdelo. Samec ima grivo, zraste lahko do 120 cm v višino in tehta tudi do 200 kg. Samica je brez grive, približno

22

tretjino manjša in lažja. Nekoč so bili razširjeni po celotni Afriki, danes pa jih večina živi v podsaharskem delu celine. Ocenjujejo, da jih je le še okrog 21.000. Leopard Na spisek velikih pet se leopard zagotovo ni uvrstil zaradi svoje velikosti, ampak bolj zaradi svoje spretnosti pri zalezovanju ter drznosti pri lovu. Leopard je samotar, nočna žival, z neverjetno razvitimi čutili. Zraste tja do 70 ali 80 cm v višino in tehta do 90 kg. Je izjemno prilagodljiv, kljub temu pa je njegov življenjski prostor le tam, kjer je dovolj rastja, da se lahko skrije. Izmed vseh velikih pet ga je najtežje opaziti. Slon Slon je največji kopenski sesalec. Odrasel samec lahko tehta tudi do 6 ton, samica pa do 4. So izjemno inteligentni ter neverjetno močni in prilagodljivi. Poznamo azijske in afriške slone, bistvena razlika med njima pa je, da imata pri afriškem tako samica kot samec okle, kar je vzrok za njihovo ogroženost. Sloni se družijo v črede, v katerih je običajno po več deset članov. Nosorog Ločimo azijskega in afriškega nosoroga, zadnjega pa delimo še na belega in črnega. Samec je lahko visok do 1,8 metra, tehta pa tudi do 2.400 kg in je za slonom drugi največji kopenski sesalec. Živi v podsaharski Afriki in čeprav odrasel nosorog med živalmi nima sovražnikov, ga je človeški pohlep po rogu pripeljal že skoraj do izumrtja. Kafrski bivol Bivol, edini med petimi, ki ni ogrožen, je zaradi svoje divje in nepredvidljive narave velikokrat nevarnejši od ostalih štirih. Samec lahko tehta tja do 800 kg, samica pa le nekaj manj. Največ jih najdemo v podsaharski Afriki, na področjih, kjer je zadosti paše. Njihovi naravni sovražniki so največkrat levi in hijene.

23

KAPRIVI Kaprivijev pas, največkrat imenovan samo Kaprivi, leži na severovzhodu Namibije, njegova‚roka‘ pa sega daleč proti sredini celine. Tu tečejo reke Kavango, Chobe in Zambezi, vode je veliko več kot v osrednji Namibiji, zelene planjave sočne trave pa privabljajo kopico živali. Tu za razliko od Etoshe lahko vidimo tudi povodnega konja. Kaprivi je popoln kontrast puščavi Namib in Kalahari. OPUWO Mesto s kakšnimi 15.000 prebivalci, katerega izgradnjo je spodbudila južnoafriška vlada, da bi lažje strateško obvladovala ta del države. Opuwo, kar pomeni nekaj podobnega kot‚konec‘, leži veliko bliže angolski meji kot pa prestolnici Namibije in morda prav zato izžareva precej bolj‚afriško‘ vzdušje kot ostala namibijska mesta. Tako raznolika in barvita kot je tu etnična sestava prebivalstva ni na naši poti po deželi nikjer drugje. Med množico plemen pa zagotovo tu najbolj izstopa ena najmanjših, a najbolj slikovitih etničnih skupin, pleme Himb. HIMBE Himbe so potomci Hererov, ki so pred ljudstvom Nama zbežali proti severu, se večinoma naselili v Angoli, potem pa zaradi vojne, ki je tam divjala v sedemdesetih letih 20. stoletja, pribežali nazaj v severni del Namibije. Tu jih sedaj živi okrog 50.000. Himbe so polnomadi, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. Svoja delno gola telesa mažejo z mešanico okre in gline, kar jih ščiti pred soncem in mrčesom. Ženske si lasje pletejo v drobne kite, ki jih nato premažejo z glino. Zaradi značilne podobe jih nekateri imenujejo obraz Afrike. Organizirani so v plemenske skupnosti, ki jim vlada moški poglavar, običajno najstarejši pripadnik skupnosti. Živijo v ograjenih vaseh, sredi katerih stojijo manjše, iz vej narejene kolibe. Moški pasejo živino, ženske pa skrbijo za dom in otroke. So poligamni in ker jih zgodnji misijonarji niso dosegli, mnogi še vedno verujejo v svoja stara božanstva. Danes se zaradi lastništev zemlje vedno teže selijo, vse več je stalnih poselitev, način življenja se s tem spreminja, kljub temu pa jih približno petina še ohranja tradicionalno življenje.

24

TWEYFELFONTEIN Tweyfelfontein je predel Namibije v področju imenovanem Damaraland. To je predel z eno daljših poselitev v deželi. Ko konec 19. stoletja sem pridejo belci, mu dajo ime Tweyfelfontein, kar pomeni Dvomljiv izvir. Pokrajina je v tem delu dežele res slikovita, med redko vegetacijo iz sušnih puščavskih tal poganjajo skalni osamelci. V širši okolici Tweyfelfonteina se nahaja kar nekaj znamenitosti. Okameneli gozd Khorixas Ko se je pred približno 300 milijoni let končala ena od ledenih dob, ji je sledila otoplitev in iz daljne osrednje Afrike so mase stopljenega ledu prinesle s seboj kopico kamnitega materiala in lesenih debel vse do današnje Namibije. Skozi milijone let so debla okamenela in danes jih najdemo razpršena na 20 hektarih površine v bližini mesta Khorixas. Skalne poslikave V eni od dolin v bližini Tweyfelfonteina najdemo na velikih skalah, pokritih s tako imenovanim puščavskim lakom, kopico skalnih poslikav. Vanje so jih pred več kot 6.000 leti vpraskali bušmanski pastirji, ki so tod pasli svoje črede. Pretežno gre za upodobitve živali, ljudi, pa tudi fantazijskih bitij, na nekaterih delih najdemo celo različne geometrijske like, ki so morda služili družabnim igram. Večinoma pa gre za kraj čaščenja in izvajanja šamanskih obredov. VELBIČEVKA Za kraje v Damaralandu je značilna za nas še posebej zanimiva rastlina, ki se imenuje po Frideriku Velbiču, močno povezanemu s Slovenijo. Velbič je bil zdravnik, služboval je med drugim v Postojni, kot ljubiteljski botanik in raziskovalec pa je veliko potoval po svetu. Leta 1859 je na svojem potovanju po Angoli odkril rastlino, ki je bila do takrat na stari celini popolnoma neznana in ki danes nosi ime po njem, Welwitchia Mirabilis. Gre za eno starejših rastlin, tako imenovani fitofosil. Rastlina raste samo v tem delu sveta, njena starost pa velikokrat presega tisoč let. Sestavljena je iz mogočnega korena, ki je popolnoma skrit v zemlji, iz njega pa rasteta dva kožasta lista, ki lahko dosežeta dolžino tudi do šest metrov. Rastlina ne spada med ogrožene vrste, spada pa med ranljive. Je zakonsko zaščitena.

25

OBALA OKOSTIJ Področje imenovano Skeleton Coast ali Obala okostij sega na severu skoraj do meje z Angolo, na jugu pa do reke Swakop, oziroma mesta Swakopmund. Ima status narodnega parka. Ljudstvo San je to obalo imenovalo‚Dežela, ki so jo bogovi ustvarili v jezi‘, portugalski pomorščaki pa‚Vrata pekla‘. Obalo obliva hladen Benguelski tok in je večino leta zavita v meglico. Današnje ime Obala okostij je dobilo zaradi mnogih okostij kitov in morskih levov. Vse večkrat pa ime povezujemo tudi z nasedlimi ladjami, ki so na tej obali naletele na svoj zadnji pristan. Cape Cross Približno 120 km severno od mesta Swakopmund se na obali okostij nahaja manjši rt z imenom Cape Cross. Tu se je leta 1486 na svoji poti proti Indiji ustavil portugalski pomorščak Diogo Cão, ker pa se mu je zdel pust in sušen del obale popolnoma nezanimiv, so tu postavili samo kamnit križ in odpluli dalje. Ta dogodek štejemo za prvi stik Evropejcev s področjem Namibije. Cape Cross pa je razen po portugalskemu križu poznan tudi po veliki koloniji morskih levov, oziroma kapskih morskih medvedov – ko jim razmere ustrezajo, se jih tod lahko zbere tudi do sto tisoč! Kapski morski medved Kapski medvedje oziroma morski levi spadajo v isto družino kot tjulnji, od katerih pa so bistveno večji. Samci so samotarji, družijo se le, ko se parijo. Običajno tehtajo okoli 190 kg, pred parjenjem pa se poredijo tudi do 360 kg. Samice so družabne, živijo v velikih skupinah, tehtajo pa običajno okrog 75 kg. Prehranjujejo se z ribami in v vodi se precej bolje znajdejo kot na kopnem. Zrak lahko zadržijo do 8 minut in se potopijo tudi do 200 metrov globoko. Dnevno pojedo do 8% svoje teže, zato velikokrat prihaja do konfliktov z ribiči, ki so njihov največji ‚naravni‘ sovražnik.

26

SWAKOPMUND Mesto Swakopmund leži ob obali Atlantika in je z 45.000 prebivalci tretje največje namibijsko mesto. Kraj je izrazito kopališko turistično naravnan, z arhitekturo pa bolj kot na namibijsko, spominja na kakšno manjše nemško mesto. Mesto so leta 1892 ustanovili Nemci kot glavno pristanišče za kolonijo Nemškega cesarstva. Po umiku Nemcev dobi glavni pomen pristanišče v dobrih 30 km oddaljenem Walvis bayu, Swakopmund pa počasi nazaduje - ponovno oživi šele po letu 1990 z razvojem turizma. Danes je glavna znamenitost mesta skoraj 300 metrov dolg pomol imenovan Jetty. WALVIS BAY Ime so mestu dali prvi angleški priseljenci, ki so sem prišli lovit kite. Je drugo največje mesto v državi in glavno namibijsko pristanišče, saj edino tu obala nudi zadostno zavetje za pristajanje ladij. Kraj Angleži zasedejo že leta 1884, pod njihovo upravo pa ostane vse do leta 1994. Ob ugodnih razmerah se južno od mesta zadržujejo ogromne jate plamencev, ki včasih lahko štejejo tudi več kot sto tisoč ptic. NAMIB NAUKLUFT V zaledju mest Swakopmund in Walvis bay se prične največje zavarovano območje v Namibiji, puščava Namib Naukluft, ki pokriva površino okoli sto tisoč km2 ali pet Slovenij. Izrazito sušna in neposeljena pokrajina z ogromnimi sipinami doseže verjetno svoj višek v predelu imenovanem Deadvlei in Sossusvlei. SOLITAIRE Je majhno naselje, pravzaprav samo par hiš, globoko v puščavi Namib Naukluft. Tu je le bencinska črpalka, avto servis in pekarna, kjer pečejo najboljši jabolčni zavitek daleč naokrog. Ime je kraju podelila žena prvega priseljenca, odseva pa tako trdoto in lepoto diamanta, kot samoto, kjer kraj leži.

27

Kanjon Sesriem Streljaj od zaselka Sesriem se nahaja slab kilometer dolg in do 30 metrov globok kanjon, ki ga v mehak peščenjak počasi dolbe občasna reka Tsauchab. Če poletje ni prevroče, v najglobljih kotanjah voda obstane skoraj celo leto. SOSSUSVLEI V najlepšem delu puščave Namib Nukluft prevladujejo visoke sipine, ki so med najvišjimi na svetu, med njimi pa se skrivajo ravnice, ki jih občasno, a zelo redko, prekrije tanka plast vode. Sredi teh ravnic, imenovanih tudi ponev, kot okostnjaki v zrak štrlijo suha debla dreves, ki zaradi izjemno suhe pokrajine že stoletja ostajajo enaka. Najbolj znani sta Deadvlei in Sossusvlei. Zagotovo najbolj znana fotografija Namibije, za katero pa se je potrebno kar malo potruditi!

28

HRANA IN PIJAČA V namibijski kulinariki je tako rekoč na skoraj vsakem koraku močno čutiti nemški vpliv. V večjih mestih v boljših trgovinah zlahka najdemo brötchen, ali po naše žemlje in v marsikateri restavraciji imajo na jedilnem listu Sauerkraut mit Frankfurter - kislo zelje s hrenovko. Med sladicami nista redkost Sacher torta, ali jabolčni‚štrudelj‘, ki pa po navadi bolj spominja na neko vrsto pite, kot pa na nam znani zavitek. Drug močan vpliv prihaja iz Južne Afrike. Tu morda še najbolj izstopa braai , po naše žar. Tisti domačini, ki si to lahko privoščijo, velikokrat konec tedna na vrtovih na žaru pečejo zrezke – govedina z namibijskih pašnikov zaradi proste paše velja za eno boljših. Od mesa se poje veliko divjačine, sploh meso orixa, zebre, različnih antilop, noja ter celo krokodila. Radi imajo tudi mesne enolončnice ter tako imenovane kmečke klobase, ki so narejene iz govedine ali divjačine. Značilen za jug Afrike je biltong , to so na tanko narezani in posušeni trakovi mesa, ki jih velikokrat jedo kot prigrizek ob pijači – v Severni Ameriki temu rečejo Jerky. Omenjeno divjad ne plenijo v divjini, ampak jo posebej za zakol gojijo na ogromnih posestvih. Ob morju najdemo odlične ribe, rake in školjke. V večjih mestih, kjer je tudi standard višji, so restavracije podobne našim, na podeželju pa se hrana običajno streže na uličnih stojnicah. Zaradi večnega pomanjkanja staroselci pri izbiri hrane niso preveč izbirčni in pojedo tako rekoč vse, kar jim narava ponudi. Med bolj izstopajoče jedi štejemo mopane črve, ki jih pripravljajo na različne načine – od pečenih do kuhanih v lastnem soku. Domačinom predstavljajo pomemben vir beljakovin. Sadja zaradi sušnega podnebja ne pojedo prav veliko. Med pijačami izstopa lager pivo narejeno po starih nemških receptih, najbolj znana sta Tafel in Windhoek lager. Vina sami pridelajo komaj za vzorec – večinoma ga uvažajo iz Južne Afrike. Priljubljena pijača je tudi koktejl Rock Shandy. Običajno soku iz citrusov dodajo sodo, veliko ledu, povrhu pa brizg Angosture, značilne južnoameriške grenčice.

29