Oskarjev Iran

PERZIJSKE PRAVLJICE Nastanek in izvor pripovedk iz “Tisoč in ene noči” sega daleč v zgodovino. Prvi znani osnutek je arabski prevod perzijske knjige Tisoč zgodbic iz 8. stoletja . Vse do 16. st. je zbirka doživljala številne spremembe in dopolnitve, preimenovala se je najprej iz Tisoč zgodbic v Tisoč noči , za časa turške vladavine pa v Tisoč in eno noč (arabski original Alf laila we laila ), kar naj bi pomenilo veliko zgodbic. Današnja zbirka je tako mešanica perzijskih, arabskih in turških pravljic. V 18. st. jih je v francoščino prvi začel prevajati francoski orientalist Galland, kmalu zatem je zbirka zaslovela po celi Evropi. Osrednja zgodba govori o nesrečnem sultanu, ki mu umre žena in ves žalosten sklene, da se ne bo več poročil. A velikaši mladega sultana toliko časa pregovarjajo, da se razjezi in se odloči naj se zgodi njihova volja – poročil se bo, a njegova nova žena mora ob prvi zori za dnevom poroke umreti. Ob tej kruti odločitvi so se prestrašili vsi, najbolj v skrbeh pa je bil veliki vezir, sultanov dober prijatelj. Starejšo vezirjevo hčer je zanimalo, čemu očeta tako hudo skrbi. Ko ji je zaupal svojo zgodbo, se je ponudila, da se s sultanom poroči ona in ga poskuša ozdraviti njegove žalosti. Vezir nerad ustreže hčerki, ki se poroči s sultanom. Sultana njena lepota očara, žalosten je zaradi svoje odločitve in rad ustreže njeni poslednji želji – da zadnjo noč pri njej prespi njena sestra. Ko se je začelo daniti, sestra prebudi nevesto in jo zaprosi, naj ji pove še zadnjo pravljico. Sultan jima dovoli in deklica začne pripovedovati. Pripoveduje in pripoveduje, v prvo pravljico vplete začetek druge, nato tretje in tako dalje. Sultana njeno pripovedovanje popolnoma prevzame. Obljubi mu, da nadaljuje naslednjo noč – če ostane pri življenju. Sultan ji rade volje ustreže, deklica pa si tako vsako noč s pripovedovanjem pravljic reši življenje. Ime ji je bilo Šeherezada. Poleg zbirke Tisoč in ena noč velja omeniti še največje perzijsko epsko delo – pesnitev Šahname oz. Knjiga kraljev . V narodnem epu je pesnik Abdul Kasim Firduzi (932-1010) opisal slavno dobo Perzije do konca vladavine Sasanidov. Najbolj slavna je gotovo pravljica o junaku Rustemu, ki je vse svoje življenje posvetil svoji domovini in je zgled viteštva, zvestobe in ljubezni. Pesnitev je Firduzi posvetil takratnemu vladarju Mahmudu Gazni, ki pa tega ni znal ceniti.

9