Oskarjev Iran

ismailsko skupnost. Najbolj poznan ismailski voditelj v Iranu je bil Hasan ibn Saba, ki je živel na prelomu iz 11. v 12. stoletje na utrdbi poznani kot Alamut. Hasanu je uspelo ustrahovati glavne muslimanske in krščanske voditelje tistega časa. Njegova praksa je bila, da je izuril spretne vojščake, ki so se vtihotapili na dvor in odstranili tiste, ki so ogrožali ismailsko skupnost – njihovi slavni žrtvi sta bila tudi seldžuški vladar Malik Šah (vladal 1072-94) in njegov vezir Nizam al Mulk (ubit 1092). Ljudi je ustrahovalo tudi dejstvo, da vojščaki po umoru niso pobegnili. Po poročanjih Marka Pola, naj bi Hasan svoje može drogiral s hašišem in jim obljubljal raj, od tu tudi ime hašašija za te može, v Evropi jih zato poimenujejo asesini – in od takrat naprej se beseda uporablja v današnjem pomenu (morilci). Leta 1256 so na Alamut podrli Mongoli. Kljub temu, da so porušili trdnjave in ismailcem uničili knjižnice (alamutska je bila med najbogatejšimi), Mongolom ni uspelo uničiti ismailcev. Ločina ismailcev se je ohranila vse do danes, na svetu je približno 15 milijonov ismailcev, živijo v Indiji, Jemnu, Pakistanu in Vzhodni Afriki. Razdeljeni so na več ločin, nekateri imajo še danes svojega imama (49. imam, Karim Aga Khan IV.). VLADIMIR BARTOL – ALAMUT. Alamut je prvič izšel leta 1938, do danes je knjiga doživela 33 izdaj v 11 jezikih. Dogajanje romana Alamut je pisatelj oprl na zgodovinske dogodke v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba. Karizmatični verski voditelj, od Alaha poslani prerok, izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi pravo sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadarkoli mogli okusiti: s ključem, ki mu ga je zaupal sam Alah, jim odklene vrata onostranstva, v raj iz Korana. Ko si raj enkrat zares doživel, si pripravljen narediti vse, da se vrneš vanj. Tudi umreti. Znani Hasanov rek je bil: Nič ni resnično, vse je dovoljeno. (Omnia in numero et mensura.)

26