Oskarjev Iran

TEHERAN Vse do leta 1795 je bil Teheran nepomembna vasica, konec 18. st. postane prestolnica v okviru takratnega kadžarskega imperija. Predvsem od 1850 dalje se je mesto hitro širilo. V začetku 20. st. je štelo več kot 150.000 prebivalcev, v petdesetih letih je mesto doseglo prvi milijon, v devetdesetih pa že več kot 6 milijonov. V mestu je višinska razlika med južnim in severnim delom skoraj 1000 m. Za Teharonom se dviguje najvišji vrh Irana, 5671 m visok Demavend. Spomenik svobode – Azadi: 45 m visok spomenik na zahodni vpadnici v mesto je bil zgrajen leta 1971. Takrat naj bi Perzijci praznovali 2500 letnico obletnico “neprekinjenega perzijskega vladanja”. Mohamed Reza Šah je v ta namen uprizoril številne ceremonije in pogostitve. Spomenik je sicer zasnoval iranski arhitekt, a gradili so ga Britanci. Viden je vpliv seldžuške in timuridske arhitekture. Šahova palača: Kompleks s palačami in vrtovi, rezidenca nekdanjih dveh šahov. Danes je v kompleksu nekaj muzejev. Prostore v Beli palači občasno namenijo za prenočevanje kakšnih VIP gostov. Pred Belo palačo so škornji Reza Šaha – vse kar je ostalo od gromozanskega spomenika. Škornji naj bi simbolizirali šahovo diktatorstvo. Arheološki muzej in muzej islamske umetnosti: Skupaj tvorita najpomembnejši muzej v Iranu. Idejo za muzej je dal Andre Godard, francoski arheolog in arhitekt, ki je postal tudi prvi direktor muzeja. Vhod iz opek je bil zasnovan po modelu sasanidske palače iz Ktesifona. Muzej so odprli leta 1936, prvotno je bil samo v eni stavbi. Danes se muzej islamske umetnosti nahaja v svoji stavbi. Oba muzeja sta urejena kronološko, prvi (arheološki) vsebuje ostanke iz obdobja pred prihodom islama, drugi pa iz obdobja po arabski osvojitvi. QOM Drugo najbolj sveto mesto takoj za Mašadom. Je duhovno središče šiitske duhovščine in univerzitetno priznano mesto, kamor se hodijo šolat pripadniki šiizma iz celega sveta. V Qomu se je šolal Homeini, ki je po prihodu nazaj v domovino od tu vodil islamsko revolucijo.

24