Oskarjev Iran

lahko po pomembnosti kosajo z Mohamedom, so bili Adam, Noe, Abraham, Mojzes in Kristus. Ampak za šiizem je konec prerokov šele začetek resničnega prijateljstva z bogom, ki poteka pod vodstvom imamov (imam – duhovni vodja, vodnik). Imam je duhovni vodja človeštva, prijatelj boga. Znotraj šiizma zavzemajo imami posebno mesto, še posebej pa je simbolična delitev na dvanajstiški in sedmiški šiizem (izmailizem). Število dvanajst simbolizira popolnost . Vsi imami – v dvanajstiškem šiizmu je priznanih dvanajst – so ena sama in ista Luč (nur), ponazarjena v dvanajstih osebah, oziroma Dvanajsterih. V dvanajstiškem šiizmu je pomembna vloga t. i. skritega imama, al-Mahdija, ki je v sedanjem času trenutno zakrit. To, ali se bo ta Mahdi res prikazal ali ne, je nepomembno. Prihod al-Mahdija ni dogodek, ki bi se nekega dne nenadoma zgodil, je nekaj, kar se dogaja iz dneva v dan v zavesti vernih šiitov. ZARATUSTRIJANSTVO (ZOROASTRIANIZEM) To vero je utemeljil prerok Zaratustra ali Zoroaster, ki naj bi živel v stari Perziji okrog leta 600 pr. n. š., po nekaterih domnevah celo mnogo prej, okrog leta 1500 pr. n. š. Privrženci te vere so se imenovali parsi, kar je prvotno pomenilo Perzijci. To ime so dobili ob koncu 9. stoletja, ko so mnogi od njih zapustili Perzijo, ker so jih preganjali muslimanski vladarji. Odšli so v Indijo, v okolico Bombaja, kjer še vedno živi večina današnjih 150.000 parsov. Po Zaratustru je bil svet prvotno popoln, pozneje je postal bojišče za spopad med silami dobrega in zla. Bog (Ahura Mazda, imenovan tudi Ormuzd) je izvor vsega dobrega, medtem ko prihaja zlo od uničevalnega duha (Ahriman oz. Angra Mainju). Ljudje se morajo odločiti med dobrim in zlom. Tisti, ki živijo dobro in preprosto, bodo prišli v nebesa in se združili z bogom; tisti, ki bodo izbrali zlo, bodo prišli v pekel. Zaratustra je predvideval, da se bo nekoč ta boj končal in svet bo ponovno postal popoln. Čistost je v zaratustrijanstvu zelo pomembna. Izogniti se je treba vsaki obliki razpadanja, kot npr. rji. Razpad telesa po smrti velja za trenutno zmago zla. Zemlja se ne sme onesnažiti s pokopavanjem mrtvih in tudi upepelitev ni mogoča zaradi svetosti ognja. Mrtve je treba imeti ločene od živih. Zato parsi, če je le mogoče, izpostavijo trupla na »stolpe tišine«, da ptice plenilke požrejo meso, medtem ko oni molijo v bližnji stavbi. Kosti pozneje pokopljejo.

22