Oskarjev Iran

moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki je bil prvi kalif. Najpomembnejši so prvi štirje kalifi: Omar, Osman in Ali, ki so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega Oceana do Indije, kalifi so se preselili v tedanja kulturna središča: najprej v Damask, pozneje v Bagdad, Kairo in Istanbul. PET STEBROV ISLAMA Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov bogu (islam: podreditev bogu). Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripadnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali salat: Ritual molitve, čaščenje boga, je bistveni del vsakdana vsakega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer pred sončnim vzhodom, ob sončni 12, ob sončni 15, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se verniki klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonita miloščina ali zakat: Vsak musliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni potrebni pomoči. Tako dobljen denar zbirajo določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim. Enomesečni post ali saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom Ramadan. Takrat muslimani med sončnim vzhodom in zahodom ne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in naj ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili, kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, o problemih in bili bolj povezani z družino. To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti.

20