Oskarjev Egipt

664–332 pr. n. š. POZNO DINASTIČNO OBDOBJE: Nubijci zavzamejo Egipt, preženejo jih Asirci, njih pa nasledijo Perzijci. Egiptu vladajo kot satrapi. 332–30 pr. n. š. GRŠKO OBDOBJE: Aleksandra Velikega 332 pr. n. š. Egipčani sprejmejo kot osvoboditelja. Aleksander v Nilovi delti osnuje mesto Aleksandrijo z najbogatejšo knjižnico antičnega sveta, v Siwi je spoznan za sina boga Amona in zakonitega faraona. Nasledi ga njegov general Ptolomej. Grki absorbirajo egipčansko tisočletno znanje in uspešno vladajo. Čas helenizacije. 30 pr. n. š.–395 n. š. RIMSKO OBDOBJE: Z bitko pri Akciju (med rimskim cesarjem Oktavijanom ter Markom Antonijem in Kleopatro) Egipt postane satelitska državica rimskega imperija. Leta 313 je z milanskim ediktom krščanstvo dovoljena vera. 381 postane edina vera, zato cesar Teodozij ukaže zapreti vse poganske templje, vendar Izidin tempelj živi do 5. stoletja. 395–638 BIZANTINSKO OBDOBJE: Leta 395 pride do razkola rimskega cesarstva, Egipt pripade Bizantincem, ki vladajo iz Konstantinopla (Carigrad). Egipčanski kristjani, Kopti, se ločijo od rimokatoliške cerkve. Cesar Justinijan zgradi samostan svete Katarine pod Mojzesovo goro. 641–1517 ARABCI IN MAMELUKI: Leta 641 Egipt zavzame Amr ibn al-’As, ki s seboj prinese novo vero, islam, in začne obdobje arabskega vpliva. Ustanovi Fustat (današnji Kairo). Leta 658 oblast prevzame dinastija Omajadov iz Damaska, ki jo 750 zamenjajo Abasidi iz Bagdada, le-te pa 969 nasledijo šiitski Fatimidi, potomci Alija in Mohamedove hčerke Fatime, ki so nosilci kalifata. Kairo imenujejo Al-Kahira (‘zmagoviti’). 1171 Saladin strmoglavi Fatimide, zgradi utrdbo – kairsko citadelo, izžene križarje iz Jeruzalema in združi Egipt s Sirijo. Leta 1250 se začne vladavina Mamelukov, ki so potomci turških sužnjev. 1517–1801 OSMANI in FRANCOZI: Sultan Selim I. zavzame Egipt in ga postavi za prednjo stražo osmanskemu cesarstvu. Janičarji izvajajo oblast v imenu Osmanov. Egipt je pozabljen v ozadju, slabi in nazaduje. Kairo je provincialno, zelo obdavčeno mesto, Istanbul bogati. Leta 1798 v Egipt vkoraka Napoleon in začne s preučevanjem egipčanske kulture, Champollion razvozla hieroglife. 1805-1882 ZAČETEK MODERNEGA EGIPTA: 1805 oblast prevzame Mohamed Ali, ki vlada z zahodnjaškimi vrednotami; naredi ključen korak od fevdalizma do industrializacije (proizvodnja bombaža, izobraževanje) in dokončno

8