Oskarjev Egipt

ZAHODNA PUŠČAVA

Aleksandrija Leta 332 pr. n. š. Aleksander Veliki osvoji Egipt. Duhovniki v Memfisu ga razglasijo za faraona, nato pa se odpravi po Nilu do Sredozemlja, kjer na obali izbere lokacijo za svoje novo mesto. Aleksander mesta, za katerega je sam naredil načrte in ki nosi njegovo ime, nikoli ni videl, saj kmalu po položitvi prvih temeljev krene naprej na osvajalne pohode, kjer tudi umre. Njegov imperij si razdelijo njegovi generali. Egipt dobi Ptolomej, ki je zaslužen za razcvet Aleksandrije. Mesto postane prestolnica Egipta in veliko pristanišče na poti med Evropo in Azijo. Pod Rimljani ostane prestolnica Egipta, a v 4. stoletju civilna vojna, lakota in kuga zdesetkajo populacijo in Aleksandrija izgubi staro slavo. Njena usoda je bila zapečatena s prihodom Arabcev in islama, ki so si svojo novo prestolnico postavijo južneje, na mestu današnjega Kaira, in mesto pade v pozabo. Danes je Aleksandrija drugo največje mesto v Egiptu in z različnimi projekti (kot npr. izgradnja nove knjižnice) želijo mestu povrniti nekdanjo slavo. Aleksandrinke so bile zaposlene kot služkinje oz. sobarice, varuhinje otrok in dojilje pri bolj ali manj bogatih družinah poslovnežev v Aleksandriji in drugih egipčanskih mestih. Gre za specifično primorski izseljenski pojav, ko so dekleta in žene iz spodnjevipavske doline, Goriške in okolice Krasa od srede 19. stoletja naprej odhajale na delo v Egipt. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 Aleksandrink. Citadela Qaitbay : Citadela sultana Qaitbaya je eden izmed simbolov Aleksandrije. Zgrajena je na antičnem otoku Pharos, kjer je nekoč stal svetovno znani svetilnik z istim imenom. Citadela je bila zgrajena leta 1480 pod vladavino sultana Qaitbaya, da bi zagotovila bolj učinkovito obrambo pristanišča in same Aleksandrije pred Turki, ki so

45