Oskarjev Egipt

cesarja Makcensija obtožila malikovanja, jo je ta dal mučiti na kolesu in obglaviti. Pričevanja pravijo, da so menihi petsto let kasneje našli njeno izgubljeno truplo, ki je sijoče in dišeče ležalo na vrhu gore sv. Katarina, kamor so ga prinesli angeli. Zgodbo sv. Katarine so Evropi predstavili križarji in tako je postal samostan eden najpomembnejših ciljev krščanskih romanj, takoj za Jeruzalemom in Rimom. Njegove pomembnosti so se zavedali vsi kasnejši osvajalci: osmanski sultan Selim I. je izdal odlok o zaščiti samostana, Napoleon pa je financiral obnovo obzidja. Samostan je bil prizadet v potresu v 14. stoletju, vendar so ga kasneje obnovili. Cerkev sv. Katarine – pred 11. stoletjem imenovana Cerkev Kristusovega vnebovzetja – je dal postaviti cesar Justinijan leta 527. Bazilika obsega preddverje (narteks) za ženske in spokornike, v katerem so razstavljene ikone, ki so ene najstarejših na svetu. Med njimi je tudi španska ikona sv. Katarine v gotskem stilu. V štiridelna vrata iz libanonske cedrovine (6. st) so vrezani bizantinski rastlinski in živalski motivi. Nad vrati v grščini piše: “To so Gospodova vrata, pravični lahko vstopi skoznje.” Knjižnica hrani zbirko verskih rokopisov, ki se po pomembnosti, vrednosti in številu uvršča takoj za vatikansko. Obsega namreč 5000 knjig in 3000 rokopisov, večinoma v grščini, arabščini, armenščini, sirijščini, koptščini, etiopščini. Rokopisi so povezani s Svetim pismom ali pa so zgodovinski dokumenti. Nekaj knjig datira v prva desetletja po iznajdbi tiska. Tu so shranjeni tudi dokumenti o varovanju samostana pred osvajalci (prerok Mohamed, sultan Selim I. in Napoleon). Knjižnica je obiskovalcem nedostopna. V Galeriji ikon je zbirka 2000 ikon, izdelanih v tehniki staljenega voska na lesu. Vse ikone so delo samostanskih menihov iz 10. do 15. stoletja v helenističnem, sirijskem in koptskem stilu. Sinajska puščava Barve peščenjaka se v mavričnem kanjonu zvrstijo v barvah mavrice, od bele preko rumene in vseh odtenkov rdeče do vijolične

43