Oskarjev Egipt

Hebrejci so tako veseli odšli na pot proti obljubljeni deželi. Vendar si je faraon premislil in obžaloval, da je pustil sužnje oditi. Začel jih je zasledovati s konjeniki in bojnimi vozovi. Hebrejci so prišli do Rdečega morja, kjer je Mojzes dvignil roko nad morje in vetrovi so čez noč posušili morje tako, da se je voda razdelila. Izraelci so šli sredi morja po suhem in voda jim je bila kakor zid na desni in levi. Ko so jih Egipčani dohiteli in za njimi stopili v morje, je Mojzes spet dvignil roko, morje se je vrnilo na svoje mesto in zalilo vso egiptovsko vojsko. Rešeno izraelsko ljudstvo se je veselilo svojega izkustva, da jih Bog ljubi, vodi, rešuje in osvobaja. Navkljub temu Izraelcem ni uspelo, da bi na potovanju po puščavi pogumno vztrajali v zaupanju. Neprestano so godrnjali, ko je primanjkovalo hrane ali vode. Hranili so se s prepelicami, mano, pili so vodo iz skale, a so ostajali maloverni. Zaradi pomanjkanja zaupanja v Boga so morali štirideset let bloditi po puščavi. Na poti so prišli tudi do gore Sinaj in tam sklenili z Bogom zavezo. Mojzes je na vrhu gore neposredno od Boga prejel božje zapovedi, katere je Mojzes predal ljudstvu, ki je obljubilo, da bo vse zapovedi izpolnjevalo. To zavezo so proslavili in potrdili s praznovanjem: Mojzes je daroval daritev in s krvjo daritvenih živali pokropil ljudstvo v potrditev zaveze. Nato so se predstavniki ljudstva povzpeli na goro Sinaj ter s pojedino potrdili skupnost z Bogom in med seboj. Toda že na začetku zaveze jo je izraelsko ljudstvo prelomilo. V Mojzesovi odsotnosti so sanjarili o bogovih, ki bi jih lahko videli in si jih predstavljali. Vlili so zlato tele, simbol rodovitnosti boga Baala, in ga častili. Ko se je Mojzes vrnil, se je razjezil, razbil tabli Postave, sežgal zlato tele ter strogo kaznoval odgovorne. Boga je prosil, naj ljudstvu odpusti. Štirideset let po izhodu iz Egipta so Izraelci prispeli v obljubljeno deželo Kanaan. Mojzes je prej umrl in zamenjal ga je Jozua. Tudi on je na poti deloval z božjo pomočjo in navdihom. Jedro postave: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo!« (5 Mz 6,4-5) “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!”

40