Oskarjev Egipt

se je oblikoval v 6. stoletju v plemenu Gebalia v okolici samostana sv. Katarine. Bizantinski cesar Justinjan je namreč poslal sto rimskih vojakov z nalogo ščititi samostan in meniški red. Sčasoma so prevzeli islam, oblikovali svoje pleme in še danes služijo samostanu. Največje pleme na Sinaju je danes pleme Mezina, ki obsega območje od Nuweibe na severu, Ras Mohamed na jugu, do sv. Katarine na zahodu. Naloga plemen v preteklosti je bila predvsem vodenje romarjev iz severne Afrike na poti v Meko in romarjev iz Azije in Evrope na poti do Mojzesove gore in samostana sv. Katarine. Življenje beduinov je torej zasnovano na plemenski skupnosti s hierarhičnim redom glede moči in odgovornosti. V svojem vedenju in ravnanju upoštevajo tradicionalna pravila etike. Vsako pleme ima svojega šejka, ki je vrhovna plemenska avtoriteta in pooseblja vrline, kot so modrost, poštenje, sposobnost vodenja in odločanja. Njegova beseda je sveta, pred njim se po mirni poti rešujejo plemenski spori, on je tisti, ki zastopa pleme v medplemenskih sporih in pred državo. Vsako pleme ima z mejniki kot so palme, vodnjaki ali skale točno razmejeno ozemlje, na katerem se lahko giblje s svojo drobnico in išče območje, kjer je dovolj podzemne vode. Podzemno vodo črpajo na površje z vodnjaki na vleko, ki služijo tudi kot kraj srečevanja članov plemena. Kamele, ovce in koze so statusni simbol posameznika in celotnega plemena. Poleg tega se preživljajo tudi z ribolovom, skromnim lovom in preprostim poljedelstvom v oazah. Družina je za beduina osrednjega pomena. Poročajo se razmeroma mladi, najraje znotraj plemena, da se ohranja plemenska celovitost. Ponavadi so poroke dogovorjene med starši, mladi nimajo pravice do ugovora. Delitev nalog med moškim in žensko je vnaprej znana: moški je vodja družine, jo zastopa in predstavlja navzven, skrbi za kamele, ženska pa predvsem rojeva, skrbi za skromen dom, pripravlja hrano (kozje mleko, sir, jagnjetina), pase drobnico, molze, izdeluje sir, maslo in jogurt, plete obleke in šiva beduinske šotore. Zaradi puščavskega podnebja se je uveljavil poseben način priprave mesa in rib za trde čase lakote s soljenjem in sušenjem. Tako predelano hrano shranjujejo v gorskih votlinah. Pitje čaja je poseben

37

Made with FlippingBook - Online Brochure Maker