Oskarjev Egipt

sestavljen iz treh enot: severni del predstavljajo peščene sipine, sedimentni depoziti iz obdobja kvartar in suhe hudourniške soteske vadi. Prav tako so tu fosili iz časa, ko je Sredozemsko morje v ledenih dobah spreminjalo svoj obseg. Druga geološka enota je zamejena z gorsko verigo Gebel Maghara in obsega centralni del sinajskega polotoka. Pretežna kamnina so apnenci iz obdobja terciar, še posebej na planoti el-Tih, ki je geografski center Sinaja. Južni del polotoka je tretja geološka enota vulkanskega nastanka, prevladujoči kamnini sta granit in bazalt. Površje se tu dramatično spreminja, bogato je z magmatskimi kamninami. Tektonska prelomnica, ki teče po dolini reke Jordan preko Eilatskega zaliva v vzhodno Afriko, se vsako leto razširi za 4-5 mm. Sinajsko puščavo preoblikujejo hudourniški tokovi, ki s sabo odnašajo gradivo in oblikujejo soteske vadi. Hudournik na vroči zemlji naredi plast skorje, zaradi katere zemlja vode ne more vsrkati. Vetrna erozija je sila pomembna za preoblikovanje puščav: veter s sabo nosi puščavski pesek, ki erodira mehkejše kamnine. Ostanejo le še gobasti osamelci iz trših magmatskih kamnin in mizaste gore, planote, iz vodoravno naloženih plasti kamnin. Puščave se širijo, k čemur pripeva mehanično preperevanje, razpadanje in luščenje kamenin zaradi velikih temperaturnih razlik. Veter erodiran material odnaša in ga akumulira v obliki peščenih sipin. Naravna bogastva na Sinaju: Sinaj je bogat z bakrom, malahitom, turkizom in kremenom, kar so s pridom izkoriščali že faraoni. Prvi naseljenci na Sinaju so bili nomadi z vzhoda, ki so se tu naselili že v času pred nilsko civilizacijo. Ko se je 3200 pr. n. š. egiptovsko kraljestvo začelo širiti, so prišle odprave z Nila na Sinaj iskat baker. Naslednjih 2000 let so na Sinaju Egipčani kopali baker, mangan in turkize. Še danes je Sinaj zanimiv zaradi rudnikov dragocenih kovin. Zgodovina: Prvi sledovi naselitve segajo v čas neolitika (najdbe v Wadi Ahmar blizu sv. Katarine) to je 6000 let pr. n. š. Kulturo Timna (okrog 3500 let pr. n. š.), ki je prva izkopavala turkize, so podjarmili Egipčani že leta 2920. Od tretje dinastije dalje so Egipčani sistematično izkoriščali naravna bogastva Sinaja. V času

35