Oskarjev Egipt

Sueški prekop Sueški prekop ima velik pomen za egipčansko gospodarstvo. Odprt je bil leta 1869, povezuje Sredozemlje in Rdeče morje in je zato ena glavnih prometnih žil na svetu. Dolg je 167 km, pri gradnji je sodelovalo 20.000 Egipčanov, ki so izkopali 97 milijonov kubičnih metrov zemlje. Dela so trajala 10 let. Sueški prekop znatno skrajša morske poti: razdalja od Londona do Bombaja po poti okrog Južne Afrike je dolga 18.000 kilometrov, skozi Sueški prekop pa 9.300 kilometrov. Prvo vodno povezavo med Sredozemljem, Rdečim morjem in Indijskim oceanom v obliki dveh prekopov (Rdeče morje – Veliko grenko jezero – Nil) je zgradil že perzijski kralj Darij (leta 500 pr. n. š.), Ptolomejci in Rimljani (cesar Trajan) so povezavo podaljšali in razširili, v 8. stoletju pa so jo Arabci zaprli. Benečani so želeli pospešiti trgovino z oživitvijo prekopa. Ideja je počakala na Napoleona, ki je razmišljal o gradnji prekopa, a je zaradi zmotnega mnenja, da sta morji na različnih višinah, niso izvedli. Ko so ugotovili napako, so dela stekla. Navkljub britanski želji po hitri povezavi s kolonijami, je gradnjo prekopa financiral Egipt in neodvisna Družba Sueškega prekopa. Zaradi velikih dolgov Egipta je Velika Britanija prevzela nadzor nad prekopom, pokupila njegove delnice in z njim upravljala, dokler ga ni nacionaliziral Naser. V času vojn med Egiptom in Izraelom je bil kanal šest let zaprt. SINAJSKI POLOTOK Lega: Sinaj je polotok trikotne oblike, ki leži med Afriko in Azijo. Ime je dobil po imenu antične boginje lune Sin. Na dveh straneh ga obliva Rdeče morje, imenovano po barvah koral in po hribih, ki so ožarjeni od zahajajočega sonca rdeče barve. Njegovo svetopisemsko ime je Morje trstja. Na zahodu se ob Sinaj zajeda Sueški zaliv (globok 1800 m) in na vzhodu Akabski (Eilatski)

33