Oskarjev Egipt

Sakara Južno od Gize leži velikanska nekropola Sakara, največje izmed vseh grobišč, povezanih s kako prestolnico. Sakaro so prvič uporabili kot nekropolo še pred časom piramid. V nekropoli je 15 kraljevih piramid. Najpomembnejše med njimi so dali postaviti Userkaf, osnovalec 5. dinastije, Unas (5. dinastija) in Teti (6. dinastija). V Unasovi piramidi so stene v notranjosti prvič popisali s hieroglifi. To so t.i. Piramidna besedila , skupek magičnih izrekov, ki naj bi vodili faraona skozi onstranstvo in mu pomagali premagati ovire, ki jih sreča na poti. Kraljevske grobnice so bile obdane z grobnicami visokih uradnikov in njihovih družin. To so razkošne grobnice, bogato okrašene z reliefi, ki prikazujejo dejavnosti umrlega in nam omogočajo vpogled v vsakdanje življenje pred 5000 leti v senci piramid. Džoserjeva piramida: V Sakari se mogočno dviga velika Džoserjeva ali stopničasta piramida (3. dinastija, okrog 2658 p.n.š.), ki je prva znana piramida v Egiptu sploh in velja tudi za prvo zgradbo iz kamna na svetu. Načrte zanjo je naredil genialni arhitekt Imhotep, ki so ga pozneje pobožanili kot čarovnika in zdravitelja. Najprej je zgradil veliko mastabo, na katero je dodal še 5 plasti, vsako manjšo od prejšnje, dokler ni nastala piramida s šestimi stopnicami, po katerih naj bi se faraon povzpel v nebo. Piramido je obdajal velik ograjen prostor, v katerem so bile še druge zgradbe, posvečene faraonovemu kultu. Giza V času 4. dinastije so zrasle slavne piramide v Gizi: Keopsova, Kefrenova in Mikerinova. Piramide nikakor niso nastale po naključju ali kot rezultat improvizacije, pač pa so bile plod razvoja, ki se je začel z mastabami. To so bile preproste grobnice s poševnimi stranicami, v katerih se je nahajala daritvena kapela, soba za serdab (kip pokojnika) ter prostor za sarkofag. Razvoj mastabe je

22