Oskarjev Egipt

...Ko se mu je žena približala, je razširil roke, da mu je slekla plašč. Skrbno ga je zložila in ga položila na zofo. Vrnila se je k možu, mu razvezala pas na kaftanu, ga snela in ga enako skrbno zložila in položila na plašč. Mož si je oblekel galabejo in se pokril z belo čepico. Pretegnil se je in zazehal, se usedel na zofo, iztegnil noge in naslonil tême na steno. Ženska je zložila njegova oblačila, potem pa je pokleknila k njegovim iztegnjenim nogam in mu začela sezuvati čevlje in nogavice. Na desni nogi se je razkrila prva nepravilnost na tem nenavadno lepem telesu – na mezincu je imel luknjo, ker si je z britvico tam redno odstranjeval kurje oko. Amina je odšla iz sobe in se po nekaj minutah vrnila s skledo in vrčem. Skledo je postavila k moževim nogam in obstala z vrčem v roki. Moški se je zravnal in iztegnil roke nad skledo. Začela je zlivato vodo. Umil si je obraz, se obrisal po glavi in so dolgi splakoval roke. Nato je z zofe vzel brisačo in si obrisal obraz in roke; ženska je medtem odnesla skledo v kopalnico. To je bila zadnja v vrsti nalog, ki so jo vask dan čakale v veliki hiši. V četrt stoletja se je ni naveličala. Opravljala jo je z istim žarom kakor druge dolžnosti v gospodinjstvu, ki so se začele pred sončnim vzhodom in se z njegovim zahodom končale. Zato so jo sosede, v priznanje njeni neusahljivi vzdržljivosti in zagnanosti, klicale čebelica... Odlomek iz Kairske trilogije Pot med palačama, avtor je Naguib Mahfouz, dobitnik Nobelove nagrade leta 1988 „Č e me bo želja po pisanju kdaj minila, bi rad, da bi bil to moj zadnji dan.“

20