Oskarjev Egipt

...Ko se mu je žena približala, je razširil roke, da mu je slekla plašč . Skrbno ga je zložila in ga položila na zofo. Vrnila se je k možu, mu razvezala pas na kaftanu, ga snela in ga enako skrbno zložila in položila na plašč . Mož si je oblekel galabejo in se pokril z belo č epico. Pretegnil se je in zazehal, se usedel na zofo, iztegnil noge in naslonil tême na steno. Ženska je zložila njegova oblač ila, potem pa je pokleknila k njegovim iztegnjenim nogam in mu zač ela sezuvati č evlje in nogavice. Na desni nogi se je razkrila prva nepravilnost na tem nenavadno lepem telesu – na mezincu je imel luknjo, ker si je z britvico tam redno odstranjeval kurje oko. Amina je odšla iz sobe in se po nekaj minutah vrnila s skledo in vrčem. Skledo je postavila k moževim nogam in obstala z vrč em v roki. Moški se je zravnal in iztegnil roke nad skledo. Zač ela je zlivato vodo. Umil si je obraz, se obrisal po glavi in so dolgi splakoval roke. Nato je z zofe vzel brisač o in si obrisal obraz in roke; ženska je medtem odnesla skledo v kopalnico. To je bila zadnja v vrsti nalog, ki so jo vask dan č akale v veliki hiši. V č etrt stoletja se je ni navelič ala. Opravljala jo je z istim žarom kakor druge dolžnosti v gospodinjstvu, ki so se začele pred sonč nim vzhodom in se z njegovim zahodom konč ale. Zato so jo sosede, v priznanje njeni neusahljivi vzdržljivosti in zagnanosti, klicale č ebelica... Odlomek iz Kairske trilogije Pot med palač ama, avtor je Naguib Mahfouz, dobitnik Nobelove nagrade leta 1988 „Č e me bo želja po pisanju kdaj minila, bi rad, da bi bil to moj zadnji dan.“

20