Oskarjev Egipt

Oskarjev Egipt

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

Kazalo SPLOŠNO O DEŽELI ..............................................................4 KRATKA ZGODOVINA ...........................................................7 VEROVANJE V STAREM EGIPTU .............................................10 Egipčanski simboli .......................................................................14 ISLAM ...................................................................................16 Pet stebrov islama .......................................................................17 KAIRO ...................................................................................19 Islamski Kairo ...............................................................................21 Sakara . .........................................................................................22 Giza ...............................................................................................22 DOLINA REKE NIL . ................................................................24 Luksor ...........................................................................................24 Zahodni breg ................................................................................25 Edfu ..............................................................................................26 Asuan ...........................................................................................27 File ................................................................................................28 Abu Simbel ...................................................................................29 RDEČE MORJE . ......................................................................32 Hurghada . ....................................................................................33 Sueški prekop ..............................................................................33 SINAJSKI POLOTOK . ..............................................................34 Beduini .........................................................................................36 Kamele .........................................................................................38 Eksodus in Mojzesova zgodba . ...................................................39 Samostan svete Katarine ............................................................42 Sinajska puščava ..........................................................................43 Dahab ...........................................................................................44 ZAHODNA PUŠČAVA .............................................................45 Aleksandrija .................................................................................45 El Alamein ....................................................................................47 Siwa ..............................................................................................47 Baharija ........................................................................................49 Puščava ........................................................................................49 HRANA IN PIJAČA .................................................................51 Recept za kušari ...........................................................................52 ARABSKI JEZIK ......................................................................53 MINI SLOVARČEK ..................................................................54

3

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE : Arabska republika Egipt (Misr), sestavlja jo 26 upravnih enot DAN NEODVISNOSTI (OD VELIKE BRITANIJE ): 28. februar 1922 PREDSEDNIK : Hosni Mubarak PRAVNI SISTEM : mešanica med anglosaškim, islamskim in evropskim pravnim sistemom POVRŠINA : 1.001.450 km² (za 47 Slovenij) MEJI NA : Izrael, Gaza pas, Libija, Sudan GLAVNO MESTO : Kairo (največje afriško mesto, leži ob stičišču Nilove doline in Nilove delte). PREBIVALSTVO : približno 79.000.000 (za 39,5 Slovenij). Povprečna življenjska doba se je od leta 1960 podaljšala z 41 let na 71 let. Prebivalstvo hitro raste. 95% Egipčanov naseljuje okrog 5% dežele, večinoma vzdolž Nila in v Nilovi delti. RELIGIJA : 94% sunitski muslimani, 6% koptski kristjani in ostali. Kopti so egiptovski kristjani, ki so se od katoliške cerkve odcepili v 5. stoletju. Egipt ni islamska republika, vendar je islam državna religija. NARODNA PRIPADNOST : Egipčani, beduini (arabski prebivalci puščave), Nubijci (prebivalci dežele med prvim in četrtim Nilovim kataraktom), Berberi (Siwa) URADNI JEZIK : arabščina PISMENOST : 58% DENARNA ENOTA : egipčanski funt (L.E.) GEOGRAFIJA : Egipt leži v severni Afriki med Sredozemskim morjem, Libijo, pasom Gaza, Rdečim morjem in obsega Sinajski polotok, ki že leži na azijskem kontinentu. Dolžina obalnega pasu je 2.450 km.

Najvišja točka: Gora sv. Katarine (2642 m) Najnižja točka: depresija Qattara (-133 m)

REKE IN JEZERA: Egipt zaznamuje reka Nil , ki je vir pitne vode in glavna komunikacijska žila. Nil je najdaljša reka na svetu (6695

4

km). Njegov tok prekinjajo brzice, imenovani katarakti. Ima tri glavne izvire: Beli Nil , ki izvira v Viktorijinem jezeru, Atbara , ki se pridruži reki pri petem kataraktu blizu Berbera (Sudan), ter Modri Nil , ki izvira v jezeru Tana v Etiopiji in se pridruži reki pri Kartumu v Sudanu. Ko Nil premaga šesti katarakt, se razlije v egipčanske ravnice, poplavlja, in ko se umakne, pusti za sabo pas rodovitnega blata, ki so ga stari Egipčani imenovali kemet - črna zemlja. Proti severu se tok Nila umiri in pred izlivom v Sredozemsko morje z rečnimi rokavi oblikuje rodovitno delto. Pokrajini se imenujeta Zgornji Egipt (ozka Nilova dolina, jug, simbol: lotosov cvet) in Spodnji Egipt (Nilova delta, sever, simbol: papirus). Visok jez pri Asuanu (zgrajen l. 1971) regulira tok Nila (regulacija omogoča tri žetve na leto) in ustvarja Naserjevo jezero , ki je največje umetno jezero na svetu. Hidroelektrarna proizvede presežke električne energije, ki jo izvažajo v Sirijo, Jordanijo, Libanon. Na vzhodu in zahodu Nila se razprostira puščava (predstavlja naravni obrambni zid proti tujimi zavojevalci). PODNEBJE : puščavsko (pod Asuanom teče severni povratnik). Kljub temu da je Egipt del Afrike, je bil vedno naravno izoliran: na zahodu je neprehodna Sahara, na vzhodu Rdeče morje, na severu ozka Sredozemska obala in na jugu neplovne brzice Nila. GOSPODARSTVO: Pomembni so kulturno zgodovinski spomeniki, veliko delovne sile in Sueški prekop. BRUTO DRŽAVNI DOHODEK : 4.200 USD na prebivalca (Slovenija: 23.400 USD). Egipt prejema drugo največjo pomoč ameriške vlade (takoj za Izraelom) in je drugi največji prejemnik vse mednarodne pomoči. NARAVNI VIRI : zemeljski plin, nafta, fosfati, kovine KMETIJSTVO : 2,92%, predvsem v Nilovi delti in vzdolž Nila; pridelki: bombaž, riž, sladkor, sladkorni trst, žita, stročnice (kmetijstvo predstavlja 17% BDP). Površina za namakanje: 34.000 km². ŽIVINOREJA : govedo, vodni bivol, koze, ovce INDUSTRIJA : tekstilna, prehrambena, kemijska, gradbena (industrija predstavlja 34% BDP). Izjemno pomembna za Egipt

5

sta turizem in trgovina (49% BDP). Egipt nadzoruje Sueški prekop, eno izmed največjih prometnih žil svetovne trgovine. Izvoz: nafta; petrokemični izdelki; bombaž; tekstil; kemikalije Uvoz: stroji; kemikalije; lesni izdelki; goriva; živila OKOLJSKI PROBLEMI : zasoljevanje prsti zaradi Asuanskega jezu, širjenje puščav, omejeni vodni viri, omejene obdelovalne površine PRAZNIKI: 1. Državni prazniki (po našem koledarju) 23. junij - dan republike 2. Prazniki po luninem koledarju - muslimanski prazniki Ramadan – post, ki traja en mesec Aid al-Fitr – tridnevno praznovanje ob zaključku ramadana (sladkorni praznik) Aid al-Adha – nakazuje konec vsakoletnega romanja v Meko, daruje se ovce v spomin na Abrahamovo pripravljenost, da žrtvuje sina (žrtveni praznik)

6

KRATKA ZGODOVINA 3100 pr. n. š. PRVA ZDRUŽITEV EGIPTA: Pokrajini Zgornjega in Spodnjega Egipta sta prvič združeni v enotno deželo, vodi jo faraon, kralj združenega Egipta, administrator in duhovnik, pred ljudstvom živeč predstavnik bogov. Poplavljanje Nila obvladuje z gradnjo jezov in prekopov. Egipt se začne razvijati v mogočno civilizacijo. Kralj Menes ustanovi novo prestolnico Memfis, 22 km stran od Kaira. 2686–2181 pr. n. š. STARO KRALJESTVO: Faraon Džoser vzpostavi kult sončnega boga Raja, arhitekt Imhotep zgradi stopničaste piramide v Sakari (najstarejša zgradba iz kamna), ki simbolično pomenijo stopnice, po kateri umrli faraon preide v življenje v onostranstvu. V času 4. dinastije nastanejo veličastne piramide v Gizi. Zadnji faraon starega kraljestva je Pepi II. 2134–2023 pr. n. š. PRVO VMESNO OBDOBJE: Vrsti skromnih poplav sledi obdobje lakote in splošnega nereda. Egipt se spet loči na več manjših delov brez vladarja. Lokalni poglavarji se razglašajo za kralje in ustanavljajo lastne dinastije. 2033–1650 pr. n. š. SREDNJE KRALJESTVO: Čas politične ekspanzije in gospodarskega razcveta. Močna 11. dinastija (faraon Mentuhotep) spet združi Egipt, center je v Tebah (današnji Luksor). Vzpostavijo trgovske poti, razvija se rokodelstvo. Faraon Amenemhet je zadnji v času srednjega kraljestva. V Egipt se priseljujejo tujci, pridobivajo na moči in povzročijo razpad države. 1660–1570 pr. n. š. DRUGO VMESNO OBDOBJE: Z izumrtjem 13. dinastije Egipt znova zapade v kaos. Vpadajo Hiksi (‘vladarji tujih dežel’), ki niso egipčanskega porekla ter vladajo kot 15. in 16. dinastija; prinesejo novosti: konja, bojni voz, bronasto orožje, sestavljeni lok. 1570–1070 pr. n. š. NOVO KRALJESTVO: Hiksom se zmagovito upre družina iz Luksorja, ki znova združi Egipt in ustanovi 17. in 18. dinastijo. Najbolj znani faraoni tega obdobja so Amazis I. (prvi faraon novega kraljestva), Hačepsut (ženska-faraon), Tutankamon, Tutmosis III. (pod njim doseže egipčanski imperij največji obseg), Ehnaton (osnuje monoteizem boga Atona), Ramzes II (v bitki pri Kadešu 1274 pr. n. š. podpiše prvo mirovno pogodbo v zgodovini človeštva). Vrhovni bog je Amon-Ra. 1070–656 pr. n. š. TRETJE VMESNO OBDOBJE: Mračna doba. Kraljestvo Kuš premaga Egipt, vladarji 22. dinastije so libijski poglavarji.

7

664–332 pr. n. š. POZNO DINASTIČNO OBDOBJE: Nubijci zavzamejo Egipt, preženejo jih Asirci, njih pa nasledijo Perzijci. Egiptu vladajo kot satrapi. 332–30 pr. n. š. GRŠKO OBDOBJE: Aleksandra Velikega 332 pr. n. š. Egipčani sprejmejo kot osvoboditelja. Aleksander v Nilovi delti osnuje mesto Aleksandrijo z najbogatejšo knjižnico antičnega sveta, v Siwi je spoznan za sina boga Amona in zakonitega faraona. Nasledi ga njegov general Ptolomej. Grki absorbirajo egipčansko tisočletno znanje in uspešno vladajo. Čas helenizacije. 30 pr. n. š.–395 n. š. RIMSKO OBDOBJE: Z bitko pri Akciju (med rimskim cesarjem Oktavijanom ter Markom Antonijem in Kleopatro) Egipt postane satelitska državica rimskega imperija. Leta 313 je z milanskim ediktom krščanstvo dovoljena vera. 381 postane edina vera, zato cesar Teodozij ukaže zapreti vse poganske templje, vendar Izidin tempelj živi do 5. stoletja. 395–638 BIZANTINSKO OBDOBJE: Leta 395 pride do razkola rimskega cesarstva, Egipt pripade Bizantincem, ki vladajo iz Konstantinopla (Carigrad). Egipčanski kristjani, Kopti, se ločijo od rimokatoliške cerkve. Cesar Justinijan zgradi samostan svete Katarine pod Mojzesovo goro. 641–1517 ARABCI IN MAMELUKI: Leta 641 Egipt zavzame Amr ibn al-’As, ki s seboj prinese novo vero, islam, in začne obdobje arabskega vpliva. Ustanovi Fustat (današnji Kairo). Leta 658 oblast prevzame dinastija Omajadov iz Damaska, ki jo 750 zamenjajo Abasidi iz Bagdada, le-te pa 969 nasledijo šiitski Fatimidi, potomci Alija in Mohamedove hčerke Fatime, ki so nosilci kalifata. Kairo imenujejo Al-Kahira (‘zmagoviti’). 1171 Saladin strmoglavi Fatimide, zgradi utrdbo – kairsko citadelo, izžene križarje iz Jeruzalema in združi Egipt s Sirijo. Leta 1250 se začne vladavina Mamelukov, ki so potomci turških sužnjev. 1517–1801 OSMANI in FRANCOZI: Sultan Selim I. zavzame Egipt in ga postavi za prednjo stražo osmanskemu cesarstvu. Janičarji izvajajo oblast v imenu Osmanov. Egipt je pozabljen v ozadju, slabi in nazaduje. Kairo je provincialno, zelo obdavčeno mesto, Istanbul bogati. Leta 1798 v Egipt vkoraka Napoleon in začne s preučevanjem egipčanske kulture, Champollion razvozla hieroglife. 1805-1882 ZAČETEK MODERNEGA EGIPTA: 1805 oblast prevzame Mohamed Ali, ki vlada z zahodnjaškimi vrednotami; naredi ključen korak od fevdalizma do industrializacije (proizvodnja bombaža, izobraževanje) in dokončno

8

opravi z Mameluki (poboj na večerji). Vnuk Ismail nadaljuje evropeizacijo Egipta (gradnja železnice, pospeševanje trgovine, začetki turizma s potovanji Thomasa Cooka). Leta 1869 odprtje Sueškega prekopa poživi trgovino. 1882–1952 ŽAMETNI PROTEKTORAT: Zaradi številnih dolgov vladarja Ismaila pri gradnji Sueškega prekopa Velika Britanija vojaško zasede Egipt in z začetkom I. svetovne vojne tudi uradno razglasi protektorat. Egipčani Nemce v II. svetovni vojni vidijo kot osvoboditelje. 1952 KONEC MONARHIJE: 23. julija 1952 t. i. Svobodni oficirji s prestola odstavijo kralja Faruka in prevzamejo oblast. Prvič po faraonih pripada Egipt spet Egipčanom. Deželi sprva vlada general Mohamed Naguib, leta 1954 pa postane predsednik Gamal Abd al-Naser. Je izjemno priljubljen. Egipt se gospodarsko razvija. 1956 SUEŠKA KRIZA: Naser nacionalizira Sueški prekop, da dobi denar za izgradnjo Velikega jeza v Asuanu. To ni po volji VB, Franciji in Izraelu, zato pod pretvezo, da Egipt ogroža Izrael, izraelska vojska zasede Sinaj. Pod mednarodnim pritiskom, še posebej ZDA, se kriza konča v prid Egipta. Naser je v očeh Arabcev zmagovalec konflikta. 1967 ŠESTDNEVNA VOJNA: Izrael 5. junija napade Egipt, zavzame Sinaj in planoto Golan v Siriji ter si podvoji teritorij, katerega nima namena vrniti, dokler ne bo trajnega miru. Arabci poziv k miru ignorirajo in se izrečejo za politiko treh NE-jev: NE miru, NE priznanju Izraela in NE pogajanjem. 1970 SADAT: Naser umre, nasledi ga Anwar Sadat, ki pretrga vezi s Sovjeti in se obrne spet proti Zahodu. 1973 JOM KIPURSKA VOJNA: Diplomatska pogajanja so neuspešna, zato Egipt in Sirija napadeta Izrael. Sovražnosti prenehajo pod pritiskom mednarodne javnosti. Sadat se kljub vsemu ima za zmagovalca. 1979 CAMP DAVID SPORAZUM: Sadat se v Camp Davidu sestane z izraelskim ministrskim predsednikom Beginom in ameriškim predsednikom Carterjem, kjer se začnejo mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom. Sporazum v zameno za egipčansko polno priznanje Izraela predvidi umik Izraelcev s Sinaja ter da Palestincem pravico do samoodločitve. Arafat sporazuma ne prizna; Egipt je izključen iz Arabske lige, Sadata pa imajo za izdajalca. 1981 HOSNI MUBARAK: Sadata umorijo, predsednik postane Mubarak, ki še danes predsednikuje Egiptu. Zadnjič je bil izvoljen leta 2005.

9

VEROVANJE V STAREM EGIPTU Egipčani so častili številna božanstva, ki so izpeljana iz velike eneade, katere vrhovno božanstvo je bog Ra. Upodabljali so jih na različne načine. Nekateri so imeli človeško podobo, drugi so bili upodobljeni kot živali.

Amun: njegovo ime pomeni ‘tisti, ki je skrit’. Prvotno je bil manjše božanstvo v Tebah, vendar je v obdobju srednjega kraljestva zasenčil in asimiliral ostale bogove, v novem kraljestvu pa so ga povezovali s sončnim bogom Rajem in je kot Amun-Ra postal kralj bogov in oče faraonov.

Anubis: bog balzamiranja, upodobljen s šakaljo glavo, ki nadzoruje postopek mumificiranja in spremlja duše umrlih na poslednjo sodbo pred boga Ozirisa.

Atum: je bil ustanovitelj Heliopolisa in ena izmed podob sončnega boga Raja. Rojen je bil iz prvotnih vod Nuna oz. kaosa in iz njega so se rodili vsi ljudje in ostali bogovi.

10

Bastet: boginja veselja in glasbe, upodobljena z mačjo glavo ali glavo levinje; varovalna boginja.

Geb: bog zemlje, ki je bil poročen s svojo sestro, nebesno boginjo Nut.

Hator: boginja s kravjo glavo, zaščitnica žensk, glasbe in umrlih.

Hor: povezan s kraljem: vladarja so obravnavali kot živečega Hora in že od zgodnjih dob je vladar privzel Horovo ime (eno izmed petih imen), ki je odražalo njegov božanski status.

11

Izida: Ozirisova sestra in žena, boginja mati in kot mati Hora simbolična mati vladarja. K njej so se zatekali tisti, ki so prosili za ozdravitev svojih otrok.

Maat: boginja, ki pooseblja vesoljni red in je povezana z načeli resnice in pravice. Upodobljena je z nojevim peresom na glavi.

Min: bog v podobi človeka ali mumije z nabreklim falusom. Je zaščitnik rodovitnosti in potovanj po puščavi.

Nut: ženska boginja, poosebljenje nebesnega svoda, upodobljena kot ženska z usločenim telesom, posejanim z zvezdami, kot varuhinja v kraljevskih grobnicah. Oziris: eden največjih egipčanskih bogov, vladar onostranstva in svetlobe. S soprogo in sestro Izido, ki ga je mrtvega obudila v življenje, sta imela sina Hora.

12

Ra: staro božanstvo, pooseblja sonce, predstavljen kot bog s sokoljo glavo in sončno oblo.

Set: pogosto je sinonim za zlo: je bog kaotičnih sil (povezujejo ga z vetrom, dežjem, nevihtami, gromom in puščavo), vendar ima tudi nekaj pozitivnih lastnosti.

Šu: bog zraka in luči, podpira nebesa (upodobljen je kot klečeči človek, ki podpira boginjo neba Nut na svojih iztegnjenih rokah in jo ločuje od boga zemlje Geba).

Tefnut: hči sončnega boga Atuma in ponazarja vlago. Včasih je opisana kot Rajevo oko.

Tot: bog učenja in modrosti, upodobljen kot ptič ibis, velja za izumitelja pisanja in znanosti.

13

Egipčanski simboli V Egiptu se srečamo z mnogoterimi egipčanskimi simboli, zato je zanimivo vedeti, kaj kipci, vzorci in oblike pomenijo.

Ank: hieroglifni znak, ki simbolizira ključ do večnega življenja. Velja za močan amulet. Iz oblike anka se je razvil koptski križ.

Ba: element človekove duše, upodobljen kot ptič s človeško glavo.

Horovo oko: bog Hor je sin vrhovnega sončnega boga Raja; v egipčanski kozmogoniji ima vlogo rešenika; Horovo oko je zaščita pred zlom.

Kartuša: vrvnata zanka z vozlom pri dnu, v kateri je napisano faraonovo ime. Simbolizira moč sončnega boga.

14

Lotos: cvet, simbol stvarjenja in zgornjega Egipta.

Obelisk: monolitni kamen, proti vrhu stanjšan, na vrhu piramidast zaključek. Simbol sonca.

Papirus: vodna rastlina; iz vlaknatih stebel izdelujejo papir; simbol Spodnjega Egipta.

Piramida: faraonov grobni spomenik, ki simbolizira stopnice v nebo in pot sončnih žarkov na zemljo.

Skarabej: puščavski hrošč, povezan s ponovnim rojstvom sonca, predstavlja vzhajajoče sonce in prebujanje v svetlobo.

Tehtanje srca: po smrti pokojnikovo srce bog Anubis stehta na tehtnici. Če je lažje kot pero (simbol resnice in pravice), ki je položeno na nasprotni strani tehtnice, pokojnika spusti k bogu Ozirisu, v večno življenje. V nasprotnem primeru pošast Amit požre srce.

15

ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev Bogu, musliman pa tisti, ki je podrejen Bogu. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je približno 1.3 milijarde muslimanov, največ jih živi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o Bogu in zgodovini enake kot Judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je bilo razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja. Mohamed se je rodil okrog leta 570 v Meki, ki leži v današnji Saudski Arabiji. Meka je bila romarsko središče za različne vernike, ki so častili mnogo bogov, kipce, idole... Abrahamova vera v enega Boga, ki je bila nekoč razširjena v Arabiji, se je sčasoma razgubila. Mohamed se je večkrat umaknil v votlino na gori Hira v bližini Meke, kjer je v miru premišljeval. Ko je bil star okrog 40 let je doživel prvo razodetje. Bog ga je nagovoril preko angela Gabrijela in mu povedal, da je izbran za njegovega poslanca in naj ljudem pripoveduje. Od takrat dalje je Mohamed doživljal razodetja in sporočila prenašal ljudstvu. V Meki je začel Mohamed širiti svoje osrednje sporočilo, da “ni Boga razen Boga” (Boga imenuje Alah, kar v arabščini pomeni edini Bog). Ljudi je kmalu začel zanimati njegov nauk, vendar so se politični voditelji zbali njegove priljubljenosti in mu začeli sovražno nasprotovati. Ogrožen je bil njihov položaj, način življenja in ekonomski položaj, saj je Mohamed razglašal, da so pred bogom vsi enaki, in ljudem dajal napotke za življenje, ki so bili močno drugačni od njihovih tedanjih navad. Končno so bili pritiski tako močni, da je Mohamed leta 622 s skupnostjo svojih privržencev zbežal v Medino, kar je znano kot hidžra ali selitev in je tako pomemben dogodek, da muslimani z njim začenjajo svoje koledarsko štetje. Po islamskem koledarju

16

smo zdaj v 15. stoletju. Dve leti pred Mohamedovo smrtjo (leta 632) so muslimani zavzeli Meko in jo razglasili za središče islama. Mohamed ni imel moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki postane prvi kalif. Najpomembnejši so prvi štirje kalifi: Abu Bakr, Omar, Osman in Ali, ki so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega Oceana do Indije, kalifi so se preselili v tedanja kulturna središča: najprej v Damask, kasneje pa v Bagdad, Kairo in Istanbul. Pet stebrov islama Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov Bogu. Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali Šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripadnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega Boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali Salat: Ritual molitve, čaščenje Boga, je bistveni del vsakdana vsakega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer ob zori, ob sončni 12, ob sončni 15, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se verniki klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred Bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonita miloščina ali Zakat: Vsak musliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni potrebni pomoči. Tako dobljen denar zbirajo

17

določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim. Enomesečni post ali Saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom Ramadan. Takrat muslimani med sončnim vzhodom in zahodom ne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in naj ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, problemih in bili bolj povezani z družino. To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti. Romanje v Meko ali Hadž: Največja želja vsakega muslimana je, da bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko in obiskal svetišče Kabo. Meka je sveti kraj muslimanov in svetišče Kabo naj bi zgradila Abraham in njegov sin Ismail. Romanje v Meko poteka v zadnjem, dvanajstem muslimanskem mesecu in takrat v Meko potuje letno štiri milijone vernikov. Gre za skoraj enomesečno romanje in med tem časom obiščejo tudi druge pomembne kraje v bližini. Vernikom, ki opravijo Hadž, se izbrišejo vsi dotedanji grehi. Romanje lahko opravijo tudi v drugem obdobju, vendar je tako romanje vredno manj in ne velja za Hadž.

18

KAIRO Kljub bližini piramid Kairo ni faraonsko mesto. Faraoni so imeli svojo prestolnico v Memfisu, ki se nahaja 22 km stran od današnjega Kaira. Šele Rimljani so ustanovili mesto/trdnjavo Babilon, iz katerega pozneje nastane Kairo. Ko so leta 642 prišli Arabci, niso okupirali Babilona, ampak so osnovali svoje mesto šotorov, imenovano Fustat, malo severno od Babilona (danes Koptski Kairo). Mesto šotorov kmalu nadomestijo hiše iz blatne opeke in lesa. Leta 969 Fatimidi ustanovijo novo glavno mesto, severno od Fustata, imenovano Al Qahira, kar pomeni ‘zmagoviti’. Besedo so italijanski trgovci popačili in nastal je Kairo. Kairo je danes administrativni center Egipta, imenovan tudi ‘Umm Al Dunya’ oz. ‘mati sveta’ in je eno najgosteje naseljenih mest na svetu z 17 milijoni prebivalcev. Egipčanski muzej: Prvi korak za ustanovitev muzeja napravi Mohamed Ali paša, ki se na začetku 19. stoletja odloči končati ropanje arheoloških mest. Leta 1858 ustanovi Francoz Auguste Mariette Službo za starine, katere cilj je odkrivanje in ohranitev starih spomenikov. Istega leta se ustanovi tudi prvi muzej v Bulaqu, ki pa je bil le malo več kot skladišče. 1891. leta se muzej preseli v palačo Ismail paše v Gizi, 1902. leta pa na trenutno lokacijo na Tahrirju. Muzej so zgradili Francozi in ima več kot 100 sob, ki so razporejene okoli osrednjega atrija. V muzeju je shranjenih več kot 120.000 eksponatov. Egipčani so okoli leta 3100 pr. n. š. razvili pisavo, ki jo imenujemo hieroglifi (beseda je grška in pomeni ‘sveti vklesani znaki’). Pisava je mešanica ideogramov (znakov za pojem) in fonogramov (znakov za glas). Pisali so z leve na desno, z desne proti levi ali pa od zgoraj navzdol. Egipčansko pisavo je razvozlal Francoz Jean-François Champollion , večinoma s pomočjo kamna iz Rosette, ki ga je odkril francoski vojak med Napoleonovim osvajanjem Egipta. Na kamnu je bilo isto besedilo napisano v grščini, hieroglifih in demotični pisavi (popularna oblika hieroglifov).

19

...Ko se mu je žena približala, je razširil roke, da mu je slekla plašč. Skrbno ga je zložila in ga položila na zofo. Vrnila se je k možu, mu razvezala pas na kaftanu, ga snela in ga enako skrbno zložila in položila na plašč. Mož si je oblekel galabejo in se pokril z belo čepico. Pretegnil se je in zazehal, se usedel na zofo, iztegnil noge in naslonil tême na steno. Ženska je zložila njegova oblačila, potem pa je pokleknila k njegovim iztegnjenim nogam in mu začela sezuvati čevlje in nogavice. Na desni nogi se je razkrila prva nepravilnost na tem nenavadno lepem telesu – na mezincu je imel luknjo, ker si je z britvico tam redno odstranjeval kurje oko. Amina je odšla iz sobe in se po nekaj minutah vrnila s skledo in vrčem. Skledo je postavila k moževim nogam in obstala z vrčem v roki. Moški se je zravnal in iztegnil roke nad skledo. Začela je zlivato vodo. Umil si je obraz, se obrisal po glavi in so dolgi splakoval roke. Nato je z zofe vzel brisačo in si obrisal obraz in roke; ženska je medtem odnesla skledo v kopalnico. To je bila zadnja v vrsti nalog, ki so jo vask dan čakale v veliki hiši. V četrt stoletja se je ni naveličala. Opravljala jo je z istim žarom kakor druge dolžnosti v gospodinjstvu, ki so se začele pred sončnim vzhodom in se z njegovim zahodom končale. Zato so jo sosede, v priznanje njeni neusahljivi vzdržljivosti in zagnanosti, klicale čebelica... Odlomek iz Kairske trilogije Pot med palačama, avtor je Naguib Mahfouz, dobitnik Nobelove nagrade leta 1988 „Č e me bo želja po pisanju kdaj minila, bi rad, da bi bil to moj zadnji dan.“

20

JEAN-FRANÇOIS CHAMPOLLION

Francoski arheolog Jean-François Champollion je potreboval veliko let, da je razvozlal simbole na bazaltni plošči, najdeni v Rosetti v zahodni delti. Njegovo proučevanje kamna iz Rosette, kot mu zdaj pravimo, je pomenilo pomemben napredek pri prevajanju starih hieroglifov.

Islamski Kairo Citadela: Zgradil jo je Saladin v 12. stoletju, na najvišji točki v Kairu. Po legendi naj bi Saladin prostor izbral zaradi svežega zraka. Ko je iskal primeren kraj za svojo utrdbo, je na različne konce Kaira obesil kose mesa in ugotovil, da se je meso po enem dnevu pokvarilo. Ko pa je meso obesil na vrh hriba, kjer danes stoji Citadela, je ostalo sveže več kot dva dneva. V resnici je Saladinu ugajal strateški položaj kraja. Mošeja Mohameda Alija: Imenovana tudi Alabastrovega mošeja, ker je prekrita z alabastrom. Zgleduje se po carigrajski Modri mošeji. Na dvorišču z vodnjakom za umivanje se nahaja stolp z uro, darilo francoskega kralja Ludvika Filipa (v zameno za obelisk, ki zdaj krasi pariški Place de la Concorde); ura nikoli ni delala. Velikanska kupola je visoka 55 m in počiva na štirih polkupolah. Minareta sta visoka 84 m in sta med najvišjimi v Kairu. V notranjosti mošeje je grob Muhammada Alija. Khan el-Khalili: ‘ljubkovalno’ imenovan kar ‘khan’. Labirint bazarjev, ozkih uličic in prehodov, je dal leta 1382 zgraditi Amir Jarkas el-Khalil kot karavanseraj (khan).

21

Sakara Južno od Gize leži velikanska nekropola Sakara, največje izmed vseh grobišč, povezanih s kako prestolnico. Sakaro so prvič uporabili kot nekropolo še pred časom piramid. V nekropoli je 15 kraljevih piramid. Najpomembnejše med njimi so dali postaviti Userkaf, osnovalec 5. dinastije, Unas (5. dinastija) in Teti (6. dinastija). V Unasovi piramidi so stene v notranjosti prvič popisali s hieroglifi. To so t.i. Piramidna besedila , skupek magičnih izrekov, ki naj bi vodili faraona skozi onstranstvo in mu pomagali premagati ovire, ki jih sreča na poti. Kraljevske grobnice so bile obdane z grobnicami visokih uradnikov in njihovih družin. To so razkošne grobnice, bogato okrašene z reliefi, ki prikazujejo dejavnosti umrlega in nam omogočajo vpogled v vsakdanje življenje pred 5000 leti v senci piramid. Džoserjeva piramida: V Sakari se mogočno dviga velika Džoserjeva ali stopničasta piramida (3. dinastija, okrog 2658 p.n.š.), ki je prva znana piramida v Egiptu sploh in velja tudi za prvo zgradbo iz kamna na svetu. Načrte zanjo je naredil genialni arhitekt Imhotep, ki so ga pozneje pobožanili kot čarovnika in zdravitelja. Najprej je zgradil veliko mastabo, na katero je dodal še 5 plasti, vsako manjšo od prejšnje, dokler ni nastala piramida s šestimi stopnicami, po katerih naj bi se faraon povzpel v nebo. Piramido je obdajal velik ograjen prostor, v katerem so bile še druge zgradbe, posvečene faraonovemu kultu. Giza V času 4. dinastije so zrasle slavne piramide v Gizi: Keopsova, Kefrenova in Mikerinova. Piramide nikakor niso nastale po naključju ali kot rezultat improvizacije, pač pa so bile plod razvoja, ki se je začel z mastabami. To so bile preproste grobnice s poševnimi stranicami, v katerih se je nahajala daritvena kapela, soba za serdab (kip pokojnika) ter prostor za sarkofag. Razvoj mastabe je

22

pripeljal do prve stopničaste piramide pri Sakari, ki je hkrati tudi prva zgradba iz kamna v zgodovini. Stopničasto piramido so potem še nadgrajevali, vse do gladke piramide. Piramid niso gradile množice garaških sužnjev, kot pripoveduje Herodot, temveč svobodni državljani v času Nilovih poplav in so za svoje delo tudi dobili plačilo. O gradbenih tehnikah, ki so ji uporabljali v času piramid, so mnenja še vedno deljena. Ena izmed trenutno veljavnih teorij je, da so jih gradili s pomočjo klančin. Piramide so predstavljale materializacijo sončnih žarkov, po katerih naj bi se faraon povzpel v nebo in se pridružil sončnemu bogu Raju. Keopsova piramida je največja med vsemi, saj merijo stranice po 230 m in je visoka 137 m (svoje čase se je dvigala 146 m visoko, vendar je danes nižja, ker nima več prvotnega zaščitnega plašča). Izdelana je iz 2,5 milijona kamnitih kock, ki so obklesane tako natančno, da stiki med njimi niso širši od pol milimetra. Je edino izmed sedmerih čudes starega sveta, ki se je ohranilo do današnjih dni. Kefrenova piramida je rahlo nižja od Keopsove (originalna višina 143 m, danes 136 m), čeprav ima bolj strme stranice in so jo postavili na višjem terenu, s čimer daje vtis, da je največja. Je edina od treh piramid, kjer lahko še vedno vidimo originalno prevleko iz Tura apnenca, s katerim so bile v preteklosti ‘oblečene’ vse piramide. V Kefrenovem piramidnem kompleksu se nahaja pogrebni tempelj, satelitska piramida za njegov ka in dolinski tempelj, kjer so verjetno potekali mumifikacijski obredi. Mikerinova piramida je najmanjša od treh, meri le 66 m v višino. Zgradil jo je faraon Mikerin, sin Kefrena in vnuk Keopsa. Sfinga: Beseda je grška, a prevzeta iz egipčanskega izraza šesep ank , kar pomeni ‘živa podoba’. Je bitje z levjim telesom in človeško ali živalsko glavo, ki predstavlja božanstvo. Predstavljala je zaščitno božanstvo in/ali kraljevo oblast, zato so v tej obliki lahko upodabljali samo faraone. Veliko sfingo so izklesali za časa kralja Kefrena. Sfinga je dolga okoli 60 m in visoka 20 m ter nosi Kefrenovo obličje kot živa podoba sončnega boga straži nekropolo v Gizi.

23

DOLINA REKE NIL

Luksor Ime Luksor izhaja iz arabske besede el Uksur , kar pomeni tabor ali utrdbo in se nanaša na vojaške tabore, ki so jih tu zgradili Rimljani. Sodobno mesto se nahaja na desnem bregu Nila, kjer so nekoč stale Tebe (Homer jih opisuje kot “Tebe stotih vrat”), ki so jih stari Egipčani imenovali Waset ali No-Amon (Amonovo mesto). Mesto je bilo ogromno in je na vrhuncu razcveta štelo več kot milijon prebivalcev; v Srednjem in Novem kraljestvu je bil politični in verski center Egipta. Tu so častili boga Amona, središče njegovega kulta pa je bilo v velikem templju v Karnaku. Karnak: Velja za največji egipčanski tempelj in je bil zidan v več stopnjah in daljšem obdobju – dela so potekala kar trinajst stoletij, saj je skoraj vsak faraon hotel tako ali drugače izboljšati ali povečati veliki tempelj. V njem so 4 dvorišča, 10 pilonov, sveto jezero in množica stavb, povezanih s svetiščem. Veliki Amonov tempelj je bil najpomembnejša stavba v vsem skupku, saj je bil glavno mesto čaščenja tebanske triade. Ima dve osi: vzhodno-zahodno in severno-južno. Vzhodno-zahodna os, ki je vključevala prvih 6 pilonov, je pokrivala pot Sonca in je bila sončna ali nebeška os. Severo-južna os, ki je vključevala pilone od sedmega do desetega, je tekla vzporedno z Nilom in je bila prava ali zemeljska os. Moč in bogastvo templja sta bila na njegovem vrhuncu tolikšna, da so posestva Amonovega duhovništva, ki je nenehno bogatelo z bogatimi darovi bogu, tekmovala (in včasih tudi presegala) s premoženjem samega faraona.

24

Tebanska triada Tebansko triado so sestavljali bog Amon, njegova žena, boginja Mut ter njun sin Honsu. Amon: sončni bog, ki je ustvaril vesolje in bil vir vsega življenja; prikazan je z ovnovo glavo in človeškim telesom ali kot oven. Njegovo ime pomeni ‘tisti, ki je skrit’. Mut: pomeni ‘mati’; kot mati sveta, ki je spočela vse stvari in jim dala obstoj. Upodobljena kot ženska z dvojno krono, žezlom iz papirusa in ankom. Honsu: ime pomeni ‘potovati’; je poslanec bogov (pri Grkih Hermes), upodobljen s sokoljo glavo in luninim diskom na glavi. Zahodni breg Dolina kraljev: oz. arabsko Biban el-Muluk je kraj, kjer so od Tutmozisa I. (18. dinastija) naprej pokopavali faraone Novega kraljestva. Grobnice so bile skrite, vklesane v skale (100 do 200 metrov globoko), ter naj bi ohranile kraljevske mumije za vse večne čase. Kljub varnostnim ukrepom, se je ropanje grobov začelo že zgodaj, saj so bili zakladi, ki so bili v njih zakopani, preveč privlačni, da bi se jim bilo mogoče upreti. Zidne poslikave in okraski se ukvarjajo samo z onostranstvom ter potovanjem skozi mnoge preizkušnje in težave, ki čakajo faraona, preden bo dosegel kraljestvo Ozirisa. Besedilo iz Knjige mrtvih pa je dajalo umrlim potrebno znanje o magičnih formulah, ki so bile nujno potrebne za premagovanje ovir na poti. Grobnice so si med seboj podobne: vhod, vklesan v skalo, spuščajoč hodnik z nišami in različnimi sobami, podprt strop s stebri in na koncu soba s sarkofagom. Vseh odkritih grobnic je 62; zadnja odkrita (1922) in tudi najbolj slavna je Tutankamonova grobnica. Deir el Bahari: pomeni ‘Severni samostan’ in se navezuje na sedaj že porušeni koptski samostan iz 7. stoletja, ki je nekoč stal na tem mestu. Gre za skupek templjev, izmed katerih je najlepši Hačepsutin; stari Egipčani so mu pravili džeser-džeseru ali Sijaj

25

vseh sijajev . To je bila terasasta zgradba na treh različnih ravneh, ki so bile povezane s sistemom klančin. Ločena so bile s stebrišči, ki so jih prekrivali slavni reliefi. Na reliefih na stenah srednje terase vidimo upodobljeno rojstvo kraljice Hačepsut z božanskima staršema ter ekspedicijo v deželo Punt. Vračajoče se ladje so obložene z eksotičnimi drevesi, miro, kadilom in živalskimi kožami. Na zgornji terasi je v skalo vklesano Amonovo svetišče. Hačepsut Hačepsut je bila hčerka faraona Tutmozisa I., ki se je poročila s svojim polbratom Tutmozisom II. Po njegovi smrti je prevzela regentstvo v imenu svojega nečaka Tutmozisa III., vendar se je že v drugem letu njegovega vladanja razglasila za vladarico Spodnjega in Zgornjega Egipta in nato vladala 20 let (1479-1457 pr. n. š.). Upodobljena je kot moški z brado in moškimi oblačili. Memnosova kolosa: Predstavljata faraona Amenofisa III (18. dinastija) in sta nekoč varovala vhod v njegov pogrebni tempelj, od katerega ni nič ostalo. Kolosa sta visoka 20 m. Leta 27 pr. n. š. je področje prizadel potres in desni kolos je nato 200 let oddajal petju podobne zvoke ob sončnem vzhodu. Grki so menili, da Memnon s petjem kliče svojo mati Auroro (Eos), boginjo zore. Cesar Septimus Severij ga je leta 199 dal obnoviti in kolos je žal prenehal peti. Edfu Edfu je bil prestolnica drugega noma Zgornjega Egipta. Stari Grki – ki so Hora enačili z bogom Apolonom – so ga poznali kot Apolinopolis Magna. Tempelj je bil središče čaščenja sokoljega boga Hora in je za Karnakom drugi največji egiptovski tempelj. Hkrati je tudi najbolje ohranjen, ker je bil dolgo skoraj popolnoma zasut s peskom. Stoji na kraju, kjer naj bi se Hor spopadel s svojim stricem Setom. Tempelj so začeli graditi leta 237 pr. n. š, v času vladanja Ptolemeja

26

III. Evergeta I., na ruševinah nekega starejšega templja. Dela so se nadaljevala pod kasnejšimi ptolomejskimi vladarji, ki so pri gradnji zvesto sledili izročilom stare faraonske arhitekture. Tempelj je nenavaden zaradi lege na osi sever-jug, namesto na običajni osi vzhod-zahod, ki se je drži večina templjev. Tempelj vključuje veliki pilon in dvorišče, obdano s stebriščem, ki vodi v prvo stebriščno dvorano ali pronaos, pred katero stoji kip Hora v obliki sokola. Druga stebriščna dvorana vodi v žrtveni prostor, temu pa sledijo preddverje in nato končno svetišče, v katerem je bil nekoč tabernakelj s kipom boga, v katerem naj bi prebival živi bog. Tu so hranili tudi njegovo sveto barko, katere original hrani muzej Louvre v Parizu. Asuan Asuan, stare Siene (ime izvira iz besede swenet , ki pomeni ‘trgovanje’), leži na desnem bregu Nila tik pod prvim kataraktom (brzice), za katerim se širi Nubija. Je najjužnejše egipčansko mesto in popolnoma drugačno od ostale dežele; je že bolj afriški, saj je večina njegovih prebivalcev Nubijcev. Ni zelene obdelane zemlje, saj tu puščava sega prav do reke. V starih časih je bil Asuan pomembno trgovsko mesto in prestolnica prvega egiptovskega noma Zgornjega Egipta. Zaradi svoje lege je postal pomembna tržnica za karavane, ki so tovorile zlato, sužnje, kadila in slonovino – in še danes je v Asuanu poleg Kaira največji bazar v Egiptu. Kitchenerjev otok: Manjši, bujno poraščen otok ovalne oblike, imenovan tudi ‘ Otok rastlin’ , ki so ga leta 1890 podarili britanskemu generalnemu konzulu Kitchenerju za njegove vojaške uspehe v Sudanu. Možakar je bil navdušen vrtnar in je začel strastno gojiti eksotično rastlinje, uvažati drevesa in semena iz celega sveta. Danes je otok živi muzej redkih in eksotičnih rastlin s celega sveta in je v lasti egipčanske vlade. Samostan svetega Simona: Ta samostan je eden najlepših

27

v Egiptu. Zgrajen je bil kot trdnjava v 7. stoletju. Prvotno je bil posvečen Anba Hadri, krajevnemu svetniku iz 4. stoletja, pozneje pa malo znanemu sv. Simeonu, ki naj bi v eni izmed sob samostana dneve in dneve stoje prebiral Biblijo, brado pa naj bi imel privezano na strop. Saladin ga je porušil leta 1173, ker so se vanj zatekli nubijski kristjani. Asuanski jez: V letih 1899-1902 so Britanci zgradili prvi jez, ki je bil tedaj največji na svetu in je omogočil, da so do leta 1911 obdelovali 15% več zemlje. Jez je ustvaril zbiralnik, ki je segal 225 km proti Sudanu in osem mesecev na leto poplavljal nubijske vasi ter spomenike. Prvotno je bil jez visok 30 m, a ni zadoščalo, zato so ga večkrat povečali (leta 1933 je meril že 42 m v višino). Predsednik Naser je predstavil načrt za Veliki jez, ki je prinesel val navdušenja med Egipčani. Ko so zahodne države odklonile pomoči pri gradnji, se je Naser obrnil k Sovjetski zvezi. Jez je bil ves čas gradnje vir narodnega ponosa. Na njem je noč in dan delalo 30.000 Egipčanov, dela pa so trajala 10 let. Jez je dolg 3.600 m in visok 111 m; za njim se razprostira Naserjevo jezero, ki je največje umetno jezero na svetu. File Tempelj boginje Izide na otoku File je eden od treh najbolj ohranjenih grških templjev (Edfu, Dendera). Gradili so ga več kot 700 let, v glavnem ptolomejski in rimski vladarji, ki so prevzeli egipčanska božanstva in jih pomešali s svojimi; zato je tempelj čudovita mešanica egiptovske in grško-rimske arhitekture. V antičnih časih je bil to najpomembnejši romarski kraj v vsem Egiptu (Izida naj bi tu našla srce Ozirisa). Tempelj je bil tudi zadnji še delujoči tempelj stare vere, ki so ga zaprli šele leta 551. Zaradi prvega jezu je bil tempelj večino leta poplavljen in z izgradnjo Velikega jezu je templju grozila popolna potopitev. Egipčanska vlada in Unesco sta organizirala reševalno akcijo (1972-1980), v kateri so tempelj prenesli na otok Agilkia, ki so ga preoblikovali v natančno kopijo Fil.

28

Velika ljubezen med Izido in Ozirisom Boginja Izida je eno najstarejših in najpomembnejših egipčanskih božanstev. Je boginja lepote in ljubezni, plodnosti, ustvarjalnosti, magije in medicine. Upodobljena je kot ženska s sončnim diskom med kravjimi rogovi. Bila je sestra in žena boga Ozirisa in mati boga Hora. Legenda pravi, da je imela boginja Izida veliko magično moč, s katero naj bi oživila svojega moža boga Ozirisa, potem ko ga je brutalno umoril njegov zlobni brat Set. Set je iz želje po oblasti umoril svojega brata Ozirisa, njegovo truplo pa razkosal na več delov in jih vrgel v Nil. Izida je poiskala vse dele in moža priklicala nazaj k življenju; rodil se jima je sin Hor, ki je kasneje maščeval smrt svojega očeta. Abu Simbel Leži na zahodnem bregu Nila kakih 850 km daleč od Kaira in meji s sudansko Nubijo. Tu je leta 1813 švicarski raziskovalec Burckhardt našel velikanski tempelj z delno zasutim pročeljem. Tempelj je eden najlepših in najmogočnejših templjev v Egiptu. Zgradil ga je Ramzes II., največji faraon 19. dinastije (1279-1212 pr. n. š.). Abu Simbel je sestavljen iz dveh templjev. Ramzes II. Ramzes II, znan tudi kot Ramzes Veliki, je vladal 67 let (umrl pri starosti 96. let). Velja za enega največjih bojevnikov starega Egipta, a je znan tudi kot mirovnik: prvi kralj v zgodovini, ki je podpisal prvi mirovni sporazum (s Hetiti, bitka pri Kadešu). Imel je 200 žena in priležnic, ter 96 sinov in 60 hčera. Skozi svojo dolgoletno vladavino je na veliko gradil; zaslužen je za Abu Simbel, stebriščno dvorano v Karnaku, pogrebni tempelj v Abidosu, Ramesseum … Veliki tempelj Ra-Horahteja: Tempeljsko pročelje je izklesano v živo skalo in ga krasijo štirje orjaški kipi, visoki 21 m, ki predstavljajo Ramzesa II. V notranjosti je velika stebriščna dvorana, ki jo podpira osem velikih stebrov/kipov kralja v obliki Ozirisa. Zidove krasijo bogati reliefi s prizori Ramzesovih vojaških

29

SREDOZEMSKO MORJE

30

RDEČE MORJE

pohodov v Sirijo, Libijo in Nubijo. V najsvetejšem so štirje kipi, ki predstavljajo memfiškega boga Ptaha, tebanskega Amona-Raja, heliopoliškega Ra-Horahteja in samega pobožanjenega faraona. V svetišče dvakrat na leto prodrejo sončni žarki skozi dolgo vrsto vseh dvoran in osvetlijo vse kipe razen Ptaha, ki kot bog teme vedno ostaja v temi. Hatorin tempelj: Mali tempelj se nahaja severno od Velikega templja, posvečen pa je bil kraljici Nefertari in boginji Hator. Kipi na pročelju predstavljajo Ramzesa II. in njegovo soprogo Nefertari v podobi Hator. Kipa kraljice sta enako velika kot kraljevi kipi: faraon je s tem izrazil svojo ljubezen in spoštovanje do svoje soproge. Reševalna akcija Leta 1963, ko je dvigajoče se Naserjevo jezero grozilo, da bo zalilo templja, je egipčanska vlada s pomočjo svetovne javnosti in Unesca začela mogočno reševalno akcijo: templja so razžagali na 1050 blokov, ju prenesli in znova sestavili (1968) na umetnem griču 210 m stran in 61 m više kot poprej. Pri natančnem ogledu notranjosti templja je moč videti, kje je bil kamen razrezan na kamnite bloke.

31

RDEČE MORJE Je dom mnogih koral, delfinov in živopisanih rib. Morje je nastalo pred 20 milijoni let. Njegove mere so: • površina: 450.000 km², • dolžina: 2.253 km, • najgloblja točka: 3.040 m. Slanost je visoka, temperature so stabilne in razmeroma visoke (med 20 in 30 stopinjami), kar je nujni in idealni pogoj za življenje koral. V Rdečem morju ob Sinaju poznamo 137 vrst koral. Koralni grebeni so poseben ekosistem, naravna struktura, ki ga lahko primerjamo z ekosistemom deževnega gozda. Koralni greben je živa tvorba, saj ga sestavljajo korale, živali - polipi, ki z lovkami lovijo plankton in živijo v kolonijah, ena na drugi ali posamično. Spadajo v razred ožigalkarjev. Potrebujejo veliko svetlobe, zato se koralni grebeni razvijajo predvsem v plitvi vodi do 25 m globoko. Mikroalge v tkivu polipa razgrajujejo CO 2 (ogljikov dioksid) v O 2 (kisik) in COH, ki ga polip v postopku kalcinacije pretvori v CaCO 3 , ki gradi apneni skelet korale. Če se skelet poškoduje, se korala okuži in odmre. Tako je pomembno, da se koral ne dotikamo in jih ne lomimo. Ko se na koralnem grebenu zasidra čoln, s tem uniči 4-6 m² koral. Poleg koral v Rdečem morju živi 10 vrst delfinov in 1030 vrst rib, od katerih 143 vrst živi le tu. Obalno področje je zaščiteno kot narodni park (Ras Mohamed, Ras Abu Galum, Nabq), v katerem veljajo posebna pravila vedenja: prepovedano je odnašanje koral, školjk, hranjenje rib… Hurghada Včasih majhna ribiška vasica el-Ghardaka je danes eno najbolj priljubljenih egipčanskih počitniških mest na obali Rdečega morja. Stari, tradicionalni del mesta je že skoraj popolnoma izginil, na njegovem mestu pa so zgradili moderne hotelske komplekse, restavracije, bare in nakupovalna središča.

32

Sueški prekop Sueški prekop ima velik pomen za egipčansko gospodarstvo. Odprt je bil leta 1869, povezuje Sredozemlje in Rdeče morje in je zato ena glavnih prometnih žil na svetu. Dolg je 167 km, pri gradnji je sodelovalo 20.000 Egipčanov, ki so izkopali 97 milijonov kubičnih metrov zemlje. Dela so trajala 10 let. Sueški prekop znatno skrajša morske poti: razdalja od Londona do Bombaja po poti okrog Južne Afrike je dolga 18.000 kilometrov, skozi Sueški prekop pa 9.300 kilometrov. Prvo vodno povezavo med Sredozemljem, Rdečim morjem in Indijskim oceanom v obliki dveh prekopov (Rdeče morje – Veliko grenko jezero – Nil) je zgradil že perzijski kralj Darij (leta 500 pr. n. š.), Ptolomejci in Rimljani (cesar Trajan) so povezavo podaljšali in razširili, v 8. stoletju pa so jo Arabci zaprli. Benečani so želeli pospešiti trgovino z oživitvijo prekopa. Ideja je počakala na Napoleona, ki je razmišljal o gradnji prekopa, a je zaradi zmotnega mnenja, da sta morji na različnih višinah, niso izvedli. Ko so ugotovili napako, so dela stekla. Navkljub britanski želji po hitri povezavi s kolonijami, je gradnjo prekopa financiral Egipt in neodvisna Družba Sueškega prekopa. Zaradi velikih dolgov Egipta je Velika Britanija prevzela nadzor nad prekopom, pokupila njegove delnice in z njim upravljala, dokler ga ni nacionaliziral Naser. V času vojn med Egiptom in Izraelom je bil kanal šest let zaprt. SINAJSKI POLOTOK Lega: Sinaj je polotok trikotne oblike, ki leži med Afriko in Azijo. Ime je dobil po imenu antične boginje lune Sin. Na dveh straneh ga obliva Rdeče morje, imenovano po barvah koral in po hribih, ki so ožarjeni od zahajajočega sonca rdeče barve. Njegovo svetopisemsko ime je Morje trstja. Na zahodu se ob Sinaj zajeda Sueški zaliv (globok 1800 m) in na vzhodu Akabski (Eilatski)

33

zaliv (globok 95 m), na severu leži Sredozemsko morje. Sinajska puščava je tretja največja v Egiptu, takoj za Libijsko (zahodno od Nila) in Arabsko (vzhodno od Nila). Politična pripadnost: Njegova lega med dvema celinama je strateško pomembna, pomembno pa je tudi njegovo bogato rudno bogastvo, zato je Sinaj jabolko spora med Egiptom in Izraelom. Politično Sinaj od leta 1979 po campdavidskem sporazumu pripada Arabski republiki Egipt. Izraelci so morali umakniti svoje čete iz Sinaja. Tako se je zaključilo dolgo obdobje sovražnosti med Egiptom in Izraelom. Združeni Narodi so leta 1979 Sinaj razdelili na tri cone, namestili svoje sile, nadzorovali umik Izraelcev ter tako zagotovili spoštovanje mirovne pogodbe. Leta 1982, ko je silam ZN potekel mandat, je bila ustanovljena neodvisna mednarodna organizacija MFO (Multinational Force and Observers). Ustanovitev so financirale vlade Egipta, Izraela, ZDA z udeležbo Nemčije in Japonske. MFO še danes nadzoruje Sinaj in skrbi, da se spoštujejo določila mirovne pogodbe, da je zagotovljen prost prehod skozi Tiransko ožino in na jug Akabskega zaliva. MFO ima dve bazi: na Sredozemski obali in na jugu v Sharm el-Sheikhu. Ker je po dolgoletnih bojih na Sinaju ostalo okrog 5,5 milijona min, Italija vodi projekt njihovega odstranjevanja. Relief, podnebje in rastje: Puščave na Sinaju so peščene, kamnite, skalnate in gorate. Povprečna letna količina padavin je v puščavskem podnebju manj kot 250 mm. Pomembna so zajetja podzemne vode, ki napajajo mnogotere oaze, v katerih uspevajo palme. Osrednji del Sinaja je gorat. Najvišja gora na Sinaju in obenem tudi v Egiptu je Gebel Katrina (Gora sv. Katarine), visoka 2642 m. Gebel Musa (Mojzesova gora) pa meri 2285 m. Podnebje na Sinaju je tipično puščavsko, poleg tega razgibanost pokrajine vpliva na velike temperaturne razlike: poleti je do 50 stopinj, pozimi je v notranjosti sneg in led. Dnevi so vroči, noči so hladne. Pomlad je čas žuželk, komarjev in muh. Na območjih, kjer so nahajališča podzemne vode, rastejo poleg palm tudi drevesa. Ponekod vidimo šope trav in celo sklenjeno travnato rastje. Geologija in preoblikovanje površja: Geološko je Sinaj

34