Ivo Ferkolj: ŽIVE SKULPTURE II

obliko merjaščeve glave, zato jo je rezbarsko dopolnil v kiparsko trofejo Vepra, ukrivljeno korenino lipe pa je domiselno spremenil v usločeno postavo zvitega lisjaka. Tudi v drugih živalskih upodobitvah, kot so Sova, Lintvern, Četveronožec, Žirafa in Pol tič - pol miš, je Ivo Ferkolj utelesil divjo, živalsko energijo narave. Poleg mitoloških, pravljičnih in živalskih upodobitev je Ferkolj iz naravno danih korenskih form izoblikoval tudi sakralne motive. Leseni križ se je pod težo Kristusovega trpljenja upognil, a se hkrati spremenil v drevo življenja. Ta motiv vejnatega križa poznamo iz pozne gotike. Na podoben način je dve ekspresivni podobi Odrešenika Ferkolj izluščil iz najdenih korenin. Ivo Ferkolj je sčasoma začel snovati tudi proste podobe iz masivnih kosov lesa. Rezbarjenje lesa je, podobno kot klesanje kamna, zahtevna umetnost, ki ne omogoča mnogo kasnejših popravkov. Debla lipe, domačega kostanja, hrasta, maklena, nagnoja, jablane, hruške in breskve avtorju določajo bolj zaprte in statične oblike. A tudi tu se lahko ozremo h kiparskim koreninam in potegnemo vzporednice med umetnostjo primitivnih ljudstev in sodobno kulturo. Tradicionalno kiparstvo Afrike in Oceanije je namreč imelo močan vpliv na umetnost 20. stoletja. Pionirji moderne umetnosti, kot so Matisse, Cézanne, Gauguin, Picasso in Modigliani, so poglobljeno proučevali zbirke primitivne umetnosti in v teh delih intuitivno prepoznavali duhovno in spiritualno moč. Tako Ferkoljev stilizirani Ženski torzo spominja na afriški totem. Skulpturo bi lahko interpretirali kot upodobitev boginje (pogubnega) poželenja. V obliko stilizirane figure so ujete tudi Aleksandrinka, Šahovska kraljica in Gardedama. Medtem ko prvo odlikuje samozavesten pogled ženske, ki si je upala v iskanju boljše prihodnosti za svojo družino podati na delo v tujo in daljno deželo, imata drugi dve strog, nepopustljiv izraz vladarice oziroma varuhinje. V leseni blok je ujeta podoba Pubertetnice, ki kljub vase zaprti, negibni in stilizirani formi gledalca nagovarja z močno čustveno noto in prikritim humorjem. V motivu Pieta je kipar dramatično prikazal bolečino in materinsko trpljenje Marije, ki v naročju drži mrtvega sina. Doživeto in poglobljeno razpoloženje vzbujata tudi upodobljena Mati s kruhom, ki vsebuje religiozen namig na evharistijo, in Magdalena spokornica. Kot objekti spomina so zasnovane portretne glave: podobe kiparjeve matere, žene in sina. Figuralne upodobitve Mislec, Vizionar in Ženski akt so bolj sproščene in razgibane, tako po vsebini kot po likovni izvedbi. Včasih lahko skulpture interpretiramo na več načinov: Par, upodobitev prepletenih teles moškega in ženske, združenih v poljubu, je monumentalna lesena skulptura, ki se navdihuje pri preroku modernega kiparstva Rodinu. Ker pa je skulpturi dodan tudi simbol kače, lahko motiviko interpretiramo tudi kot sodobno upodobitev Adama in Eve. Ivo Ferkolj zna najti navdih tudi pri drobnih, vsakdanjih čudežih narave; z le nekaj odločnimi potezami je iz majhnega kosa lesa ustvaril kipec ljubke veverice, lepoto in skrivnost podvodnega sveta pa je videl tudi v simetriji školjčne lupine z biserom.

9