Ivo Ferkolj: ŽIVE SKULPTURE II

V najnovejših delih Ivo Ferkolj raziskuje izrazne možnosti abstrahirane in stilizirane forme. Tako ne preseneča, da je tematika pogosto povezana z glasbo – torej najbolj abstraktno vejo umetnosti. Harfistka, Baletka, Duo-Šrauf-Balet in Ikaru-S-erenada izhajajo iz pravokotnega formata, znotraj katerega je kipar iskal dinamične vsebinske in likovne zaplete. Tudi deli z naslovoma Odkrivanje skrivnosti in Skrivnost jantarja upodabljata abstraktne pojme in zato zahtevata likovne rešitve, ki niso odvisne od strogega posnemanja narave. Vsebino avtor prikaže z metaforo v obliki poenostavljene figure oziroma z abstraktno geometrijsko obliko. Tako Ivo Ferkolj v svoje delo svobodno vključuje dediščino modernizma, kakor so ga začrtali kiparji Constantin Brancusi, Henry Moore, Alberto Giacometti, Juan Miró in drugi, hkrati pa njegov slog vseskozi zaznamuje pristni izraz kiparja samouka. Tako kot so umetniki primitivnih ljudstev neobremenjeni z evropskim renesančnim kanonom, se tudi Ivo Ferkolj zaveda, da si kot ljubiteljski ustvarjalec lahko dovoli več svobode pri snovanju skulptur, igrivosti pri vnašanju dekorativnih elementov ter napak pri anatomskem oblikovanju. Njegovo kiparstvo izhaja iz prvinske in naivne umetnosti, ki jo s potrpežljivim oblikovanjem in ustvarjalno domišljijo preoblikuje po svoje. Tako nastajajo preproste, a likovno zanimive, izrazno močne, taktilno bogate, razgibane, slikovite in duhovite skulpture. Določeno mero natančnosti in doslednosti seveda zahteva tehnologija obdelave lesa. Skulpture je treba zaščititi pred zajedavci, vlago in prahom. A barva ima poleg zaščitne tudi likovno vlogo, prozoren lak pa poudari sijaj zglajene površine ter naredi naravne teksture izrazitejše. Kipar v vsak izdelek vgravira zaporedno številko, svoje inicialke in letnico izdelave ter poskrbi za stabilno podnožje. Svoje delo sproti dokumentira z dnevniškim zapisom, kjer zabeleži tudi vse pomembne in zanimive detajle o vrsti in izvoru lesa, načinu obdelave, porabljenem času in podobno. Hkrati Ivo Ferkolj sledi težnji, da se razvija, da poskuša vselej nekaj novega. Zato se je pridružil kiparski skupini Dolenjski ustvarjalci v kamnu na kiparski koloniji Jantarni zapis v kamnu. Tudi ti kiparski poskusi so Ivu Ferkolju dobro uspeli, saj je izkušnje, ki jih je pridobil s kiparjenjem v lesu, pri klesanju kamna zelo dobro uporabil. Nastali so enostavna, geometrijsko oblikovana vaza z dodatkom iz jantarja, kamnita posoda, ki jo namesto ročaja oklepa lovski rog, reliefna upodobitev križanja z naslovom Križev pot – XII. postaja, ki spominja na stare romanske umetnine ter dve polni plastiki: Poljub, figuri ljubimcev, katerih podaljšana telesa poudarjajo erotiko in eleganco ter Portret mame, ki je posnet po starejšem lesenem portretu. Mir, milina in večna prisotnost so kvalitete, ki jih izraža v kamen ujeti izraz, medtem ko les nudi občutja topline, domačnosti in organske vitalnosti. Tehniki rezbarjenja lesa in klesanja kamna sta sicer sorodni, obe poimenujemo z izrazom arte di levare – umetnost odvzemanja. Vendar prenos

10 Ivo Ferkolj  Žive skulpture II