INTERSPORT Zima 2022/23

OL A V I GEN HAT TE STAD, legendarni norveški smučarski tekač, olimpijski zmagovalec in dvakratni svetovni prvak, je novi trener slovenske reprezentance smučarskih tekačev. Ola Vigen Hattestad je eden izmed izjemnih norveških smučarskih tekačev. Je dostojen naslednik legend kot sta Vegard Ulvang in Bjørn Dæhlie. Ko je bil star 12 let, je ob spremljanju olimpijskih iger v domačem Lillehammerju začel sanjati, da bodo tudi njemu nekoč okoli vratu obesili zlato olimpijsko medaljo. Dvajset let kasneje se mu je na igrah v Sočiju uresničila največja želja, ko je slavil v posamičnem šprintu. Poleg tega si je priboril še dva naslova svetovnega prvaka, s svetovnih prvenstev pa ima v svoji zbirki tudi srebrno in bronasto medaljo. Zelo uspešen je bil tudi na tekmah svetovnega pokala, kjer si je priboril 13 zmag, kar 32-krat pa je stal na odru za zmagovalce. Po končani karieri je deloval kot trener v norveški reprezentanci. Lani pa se je nekoliko presenetljivo odločil končati sodelovanje z domačo izbrano vrsto, hkrati pa je prevzel mesto glavnega trenerja slovenskih smučarskih tekačev. S Slovenijo je prek partnerke Katje Višnar, sicer ene izmed naših najuspešnejših smučarskih tekačic, tudi osebno tesno povezan. Sedaj z družino živi na Bledu in uživa v raznolikosti slovenske narave.

FOTO: SLOSKI

Bili ste zelo uspešen tekmovalec. V svoji zbirki imate zlato olimpijsko medaljo in več naslovov svetovnega prvaka. Poleg tega imate v svoji zbirki 13 zmag na tekmah svetovnega pokala. Se spomnite, kako težak je bil prehod iz aktivnega športnika v vsakdanje življenje? Če sem iskren, je bilo precej težko. Še vedno sem imel ambicije, vendar sem moral aktivno kariero zaradi zdravstvenih težav predčasno končati. Na srečo sem se lahko v vlogi trenerja ukvarjal s podobnimi stvarmi. A kljub temu sem se moral kar nekaj časa privajati na nove razmere. Ste vedno nameravali ostati v teku na smučeh in nadaljevati kariero kot trener? Ko sem bil še aktivni športnik, nisem razmišljal, da bi postal trener. Poleg tega pa sem študiral ekonomijo in sem po športni karieri verjetno načrtoval zaposlitev na tem področju. A v trenutku, ko sem se odločil prenehati tekmovati, sem začutil željo, da bi postal trener. Ljubezen do športa je bila očitno premočna. Kako težki sta ti dve vlogi – tekmovalca in trenerja? Biti tekmovalec je precej težko. A kljub temu da se vseskozi ukvarjaš z motivacijo, je vse skupaj tudi zelo zabavno. Hkrati pa obremenitve pri treningu in psihološki pritisk zahtevajo zelo strogo, disciplinirano in sistematično življenje, pri katerem ključno vlogo igrajo jasne dnevne rutine in zadolžitve. Kot trener pa moraš bolje obvladovati stres, zlasti v določenih situacijah.

Osvojiti zlato olimpijsko medaljo – kakšen občutek je to?

Morda se sliši kot kliše, ampak ja; to so bile moje sanje, ki so se uresničile. Leta 1994 sem lahko gledal svojega velikega idola Bjørna Dæhlieja, kako je osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah v Lillehammerju, in od tistega dne sem sledil svojim sanjam. Potreboval sem točno 20 let, da sem uresničil svoje sanje. Norveška je zibelka nordijskega smučanja, ki v vaši državi predstavlja zelo pomemben del nacionalne dediščine. Njegov pomen in vpliv pa daleč presegata okvire športa. Kakšen je vaš splošni odnos do tega športa? Pravimo, da se Norvežani rodimo s smučmi na nogah. Naučiti se smučati je skoraj enako kot naučiti se hoditi. Vloga, ki jo ima tek na smučeh na Norveškem, je izjemna. Je kot nekakšno gibanje za javno zdravje in splošno srečo med prebivalstvom. Zelo lepo je, če družine skupaj preživijo kakovosten čas na smučeh, nedeljski smučarski izleti pa so za nas skorajda stalnica.

Izkušnje iz tekmovalnih dni vam bodo zagotovo pomagale v novi vlogi. Poznate vse občutke, čustva, reakcije …

Upam, da bom lahko s svojimi tekmovalnimi izkušnjami pomagal svojim varovancem. Kot trener sem se naučil, da je vsak posameznik drugačen, da se različno odziva na določene situacije in da ima vsak individualen način razmišljanja. Seveda pa poskušam pomagati tudi pri drugih stvareh, na primer pri taktiki.

73