Aškerčevi asi 2022

SIMON TRUSSEVICH

je predsednik Dijaške organizacije Slovenije. Obiskuje Gimnazijo Beţigrad. V Slovenijo se je preselil v 6. razredu osnovne šole iz Kazahstana. Kako si se počutil ob prihodu v Slovenijo? Tukaj ni bilo takoj enostavno, moral sem se asimilirati v novo okolje, v novo druţbo, ne morem reči, da so me sošolci takoj sprejeli, ker sem bil drugačen. Nisem čutil podpore, neke podpore s strani sošolcev, na t renutke sem bil preveč zagnan za učenje, oni niso bili taki . S tega vidika se nismo ujemali, smo se razlikovali, ni bilo tako velikega interesa, skupaj smo potem s

časom prišli do skupnih zaključkov, smo se začeli razumeti. V sedmem, osmem razredu je bilo vse ţe povsem drugače in lahko rečem, da sem se ţe dobro počutil v Sloveniji, predvsem zato, ker sem imel prijatelje, znance, imel sem podporo starejših. Lahko pa rečem, da so mi vedno, od samega začetka, ves čas ob strani stali učitelji, predvsem učiteljica slovenščine, ki me je izjemno podpirala, tudi z vidika poučevanja, saj mi je nudila petkrat na teden dodatno učno pomoč v zvezi s slovenščino; seveda, to mi je pomag alo, da sem se lahko hitro učil, da sem se lahko hitro prilagodil druţbi. Kako to, da s i se začel ţe pri tako rosnih mladih letih zanimati za politiko? Lahko rečem, da me je politika zanimala od otroštva, od 11 leta. Aktivno sem se v mladinsko politiko vključil nekje v osmem razredu v okviru Zveze prijateljev mladine, v okviru otroških parl amentov. Tudi v šoli sem bil precej dejaven v šolski skupnosti, izpeljali smo ogromno projektov, morda je bil najbolj odmeven projekt demokracija v šoli, v katerem smo mlade spodbujali k aktivni drţavljanski participaciji in v okviru katerega smo ţeleli, d a mladi povedo svoje stališče, mnenje, da so aktivni, sodelujejo pri soodločanju v druţbi; seveda smo vključevali tudi soodločevalce, da slišijo glas mladih. Zakaj me politika zanima? Zato ker mislim, da se s

61