Aškerčevi asi 2022

Večina vaših del je o otrocih in mladostnikih. Zakaj ste se odločili, da se osredotočite na mlado občinstvo? Ker se mi zdi zelo pomembno, da imate mladi moţnost brati. Mislim, da vam imam še veliko povedati, ker sem bila tudi jaz nekoč mlada in vem, da odrasti ni enostavno. Da ima srečo tisti, ki zvozi ta veleslalom brez hujših poškodb. Katere prizore v knjigah je najteţje pisati in zakaj? Vse je po svoje teţko, ker zelo hitro lahko padem iz pogleda pripovedovalca v svoj lastni pogled. Vedno mi preti nevarnost, da bom začela govoriti stvari, ki jih jaz ţe vem, moj junak pa jih še ni spoznal. Teţko je peljati notranji monolog mladostnika, vendar mi včasih steče sam. Kar teče. Dialogi prav tako niso ravno mala malica, saj v njih lovim ravnovesje med realnostjo in literaturo. Če bi pisala točno take dialoge, kakršne vi govorite, to ne bi bila več literatura , saj bi bilo vse napol angleško in zelo neliterarno. Vedno iščem pravo mero, kako nizko se v pogovornem jeziku lahko spustim. Kaj vam, odrasli osebi, pomaga pri pisanju o mladostnikih in opisovanju njihovih izkušenj? V času pisanja mi pomeni predvsem iskanje razumevanja za ta svet, v katerem odraščate vi in je zelo drugačen od tistega, v katerem sem odraščala sama. Ne zavidam vam vseh teh tehnologij in draţljajev, ki vam jemljejo svobodo. V leposlovju vidim moţnost rešitve iz prenasičenosti. V času po izi du mladinskega dela pa sem največ lepote deleţna v srečevanjih z vami. Ţiv stik z bralci mi ogromno pomeni. Pred boţičem so mi na neki šoli dali majhne voščilnice, vsak učenec je napisal eno, v njih pa so bile kratke misli o mojem romanu Gremo mi v tri krasne. Ko sem jih brala, sem bila tako ganjena, da sem komaj zadrţevala solze. Katero knjigo bi svetovali za začetek seznanjanja s vašim delom? Vam, mladim, priporočam Lica kot češnje, Avtobus ob treh, Gremo mi v tri krasne. Bolj zahtevnim bralcem pa tudi r oman Beseda, ki je nimam. A ţe samo, če boste prebrali roman Gremo mi v tri krasne, bom zelo srečna. Elis Sorokina, 3. a

47