Aškerčevi asi 2022

Na izmenjavo sem se odpravila brez znanja jezika drţave (čeprav so predavanja potekala v španščini) – najhujša posledica neznanja jezika je kar nekaj anekdot iz tega obdobja na moj račun. Prvi šolski dan sem prišla pred fakulteto in pred vhodom so se zbirali študentje. Pri vzpenjanju po stopnicah sem nekako uspela pohoditi svoje dolgo krilo in skoraj izgubila sprednje zobe pred celo množico ljudi. Rahlo v zadregi sem komaj našla predavalnico, kjer je potek alo prvo predavanje tega študijskega leta , in se usedla v zadnjo klop. Ti šment, pa ravno prvo predavanje je moral predavati (edini) profesor, ki ni znal niti besede angleško. Ob vstopu v predavalnico nam je namenil nekaj besed (še danes ne vem kaj), ko so kar naenkrat vsi v predavalnici pogledali nazaj, avtomatično sem glavo čez ramo obrnila tudi ja z. Pa se je izkazalo, da za menoj ni bilo nikogar in so bile besede namenjene meni. Profesorju se je zdela odlična ideja, da se prav vsak sošolec v predavalnici predstavi tuji sošolki in ji obenem pove kaj o zadnji knjig, ki jo je prebral. Gesta sama po sebi zelo lepa, a kaj, ko nisem razumela niti besede in sem se naslednji dve uri na vse pretege trudila ohranjati vtis, da razumem, kaj mi razlagajo. Erasmus izkušnjo priporočam res vsem, ki jih srečam. E no leto v tujini je zagotovo dobra preizkušnja in predvsem priloţnost. Jezikovna ovira me je prisilila v učenje jezika – moja španščina po treh letih je še vedno v odličnem stanju. Le kako ne bi bila, če pa je moje učenje španščine potekalo na rahlo komičen način. V dopoldanskem času sem na predavanjih poslušala razlage socioloških teorij v zapletenih in učenih izrazih v španščini. Po končanih predavanjih pa sem hitela na tečaj španščine, kjer sem se učila imena barv in štetja do deset . Sama se sicer ne mo rem ravno pohvaliti z običajnimi izkušnjami, ki jih slišimo od drugih udeleţencev, saj sem eno leto v Španiji več kot na zabavah preţivela v knjiţnici. V tem času sem ugotovila, kaj si zares ţelim delati v ţivljenju, in zato je po končani diplomi sledila m enjava smeri študija. V gimnaziji učenje na trenutke res ni bila moja najljubša dejavnost. Podoben odnos do učenja se je nadaljeval tudi na faksu – dokler nisem prišla v Španijo in sem bila prisiljena v učenje vloţiti veliko več časa kot moji sošolci. Kar naenkrat je mednarodno okolje v mojih očeh dobilo prav poseben pomen. Svoje interese sem usmerila v raziskovanje diplomacije, mednarodnih odnosov in svet tujih jezikov.

14