Aškerčevi asi 2022

M ašino čokoladno poletje Letošnje poletje je bilo vroče in kratko. Moj drugi dom je bila kavarna v Logatcu, kjer sem s prijatelji popoldne sedela na ledeni kavi ali pa na osveţujoči limonadi. Dnevi so bili precej monotoni, v sebi sem imela občutek svobode in brezčasnosti. Popolnoma brez skrbi sem ţivela dobra dva mesca. Najljubši trenutek vsakega dneva je bilo guganje na gugalnici pozno zvečer. Noge v zraku, veter v laseh, samo jaz in moje misli. Podruţila sem se z ljudimi, s katerimi se me d šolskim letom nimam časa druţit. Šla sem tudi na morje in po mivki pobirala školjke. Ob večernih urah sem ob šumečih valovih gledala sonce, ki je zahajalo. Velikokrat sem šla prespat k najboljši prijateljici in sva poletne noči preţiveli ob pogovarjanju in pitju čokoladnega mleka. Z vlakom sem se odpeljala k prijatelju v Maribor in skupaj sva obiskala trgovine s kristali in rabljenimi oblačili. Zelo popularno prevozno sredstvo poleti je bil električni skiro, ki ga zdaj znam tudi jaz voziti. Za še večji občutek svobode sem šla v deţevnem popoldnevu skakat in plesat na deţ. In za prelep zaključek počitnic sem se podruţila z bivšimi sošolci. Na vrhu manjše vzpetine smo postavili ogenj in v poznih večernih urah ob njem pekli hrenovke ter obujali spomine na osn ovno šolo. Nastalo je veliko novih spominov, ki ne bodo pozabljeni. Maša Šen, 3. a

»Misliti na prihodnost in živeti v prihodnosti je nujni del človekove narave.« Ernst Cassirer, 1874 ‒ 1945

118