Aškerčevi asi 2022

Januševe počitnice Počitnice so se začele z grenkim priokusom popravnega izpita; ko sem ga opravil, so se moje počitnice šele zares začele. Prvi teden sem »zapravil« za druţenje s prijatelji po Ljubljani. Potem sva se z Jurijem odločila, da izpeljeva načrt in se peš odpraviva od Škofljice do Kopra. Prvi dan prehodiva pot do Logatca in tam prespiva pod kozolcem. Drugi dan, še vedno izmučena od naporne poti prejšnjega dne, prispeva skoraj do Postojne, a sva na poti obupala. Pobral naju je Jurijev oče in odpel jal do Kopra, kjer sva preţivela še dva dneva in se domov vrnila z vlakom. Po nekaj dneh smo s prijatelji opazili plakat za Trnovfest, ki smo ga tudi obiskali, in si ogledali koncert skupine Marax. Naslednjih 10 dni sem preţivel z druţino, potem pa sem si ogledal še en konc ert, tokrat na Metelkovi, kjer je pred klubom Jalla Jalla igralo več različnih metal skupin. Zadnje dni julija in prve avgusta sva s prijateljem kampirala v kampu Siber v Tolminu, kjer sva se kopala v Soči in predvsem spoznala mnogo novih ljudi, ki so v kampu čakali na začetek festivala Weekend of Solace, ki je potekal namesto svetovno znanega festivala Metaldays. Spoznala sva tudi legendo evropske metal scene, znanega pod imenom Heff, ki na le to obišče več kot 25 festivalov; in če Heff nima časa za kak fe stival, nekateri organizatorji celo prestavijo datume festivalov, da lahko pride. Čas v Tolminu je minil hitro. Ţe čez nekaj dni smo šli z druţino kampirati v Podbelo, majhno vas ob reki Nadiţi v občini Kobarid. Na ţalost je cel teden deţevalo, zato smo ve čino časa preţiveli v šotorih, razen ko smo šli v trgovino. Ogledali smo si tudi Muzej vojaške zgodovine v Kobaridu. Domov sem se z avtobusom vrnil dva dni pred druţino. V teh dveh dneh sta pri meni prespala prijatelja, s katerima smo večino časa gledali f ilme in igrali glasbo, ob večerih pa smo kurili kresove. Zadnji dan smo naloţili opremo za kampiranje v avto in se odpeljali na glavno avtobusno postajo, kjer smo odloţili enega in pobrali prijateljico. Tako je mene, prijatelja in prijateljico moj oči odpe ljal v vas Trnje, v bliţino Pivke, kjer je potekal festival drugačne glasbe Trnje. Postavili smo šotor in spoznali hipijevskega soseda Miha ter njegovo druţbo. Podnevi so nas zabavali z improvizirano glasbo, ponoči pa smo uţivali pred odrom, kjer so nast opali mnogi, med njimi Hakattak, Haiku Garden, Matthias von Stumberger und seine Jugend, Omega Sun … Ker festival poteka na pašniku daleč stran od civilizacije, smo vsak večer gledali zvezdne utrinke, ki jih je bilo presenetljivo veliko. Po treh dneh festi vala smo z nahrbtniki na ramenih štopali do ţelezniške postaje v Pivki in se z vlakom odpeljali domov.

114