Aškerčevi asi 2022

po izboljšanju druţbe itd., s katerimi laţje ţivi v druţbi. Tako bitje se je sposobno vprašati, kdo sploh je, in v ţivljenju najti odgovor na to vprašanje.

Vendar odgovora na to vprašanje posameznik ne more najti sam, saj ga h kritičnemu mišljenju spodbujajo drugi. Karl Jaspers pravi, da filozofiranje pomeni to, da se odločimo, da bomo odkrili svoj izvor , da bomo našli sami sebe, vendar lahko to počnemo samo s kritičnim mišljenjem. Eno takih spoznanj je spozn anje filozofa Sokrata, ki je dejal: »Vem, da nič ne vem« – in strinjam se z njim – bolj kot za spoznanje gre pravzaprav za zahtevo po intelektualni poštenosti, predvsem do samega sebe. Pri spoznavanju in odkrivanju samega sebe pa se lahko naveţemo tudi na Heraklitovo misel: »Duši ne najdeš meja, tako globok logos ima.« Tako kot nikoli ne najdemo meja svoje duše, tudi nikoli ne spoznamo vsega, in tu se Sokratova in Heraklitova ideja o vseţivljenjskem spoznavanju samega sebe in sveta ujemata. To pa nas pripel je do tega, da si ţelimo spoznati resnico in se specializiramo za neko področje. Einstein o tem misli takole: »Pretirano poudarjanje tekmovalnosti in prezgodnje specializacije z vidika neposredne koristnosti ubija duha, od katerega je odvisno celotno kultu rno ţivljenje, vključno s specializacijo znanja. Izjemno pomembno je tudi, da se pri mladih razvije neodvisno kritično mišljenje, razvoj v tej smeri pa ogroţa prevelika količina gradiva. Prevelika obseţnost programov nujno vodi v površinskost«. Sodobna ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v knjigi Ne profitu piše, da izobraţevalni sistemi v ţelji po nacionalnem profitu zanemarjajo veščine, ki so potrebne, da bi se demokracija obdrţala pri ţivljenju. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo po vsem svetu kmalu proizvajali generacije uporabnih strojev, ne pa drţavljanov. Strinjam se z njenimi ugotovitvami, saj so v današnjem šolskem sistemu pomembne le ocene, ki jih pridobimo, pa še to v večini primerov s »piflanjem«, in tako se ustvarjajo generacije uporabnih st rojev, ne pa drţavljani. Taki stroji pa nimajo vrednosti, s katerimi bi demokracija in druţba napredovali in preţiveli daljše obdobje. Mislim, da je treba v našem izobraţevalnem sistemu več pozornosti nameniti humanistiki in kulturi, ki bi morali biti ogl edalo človeka, kot posamezniki pa bi morali biti bolj druţbenokritični. Na Jaspersovo vprašanje, ki sem ga omenil v uvodu eseja, bi moral znati vsak odgovoriti in v vsakem delu ţivljenja ta odgovor nadgraditi. Jan Kodrič, 4. a

105