Aškerčevi asi 2022

Filozofija nas lahko obvaruje pred samopozabo V sodobnem svetu je vedno več hitenja, zaposlenosti, obveznih opravkov in kupa informacij. Med vsem tem delom se lahko zgodi, da oseba izgubi del sebe, del svojega samostojnega, kritičnega mišljenja. Medtem ko se osredotočamo na to, kaj vse moramo storiti ali si zapomniti, pozabimo na globlje razmišljanje o stvareh okoli nas, njihovem smislu in pomenu ter na svoje interese. Kot pravi Albert Einstein v svojem delu Moj pogled na svet ( Mein Weltbild ), bi se mlada oseba morala razviti v harmonično razvito bitje, ki je sposobno samostojnega kritičnega mišljenja. Le to v mladih spodbujajo predvsem osebe okoli njih, npr. učitelji, starši …, in ne učbeniki ter kopica informacij. Meni, da je človek s speci aliziranim znanjem bolj podoben dobro zdresiranemu psu kot skladno razvitemu bitju. Iz tega lahko razberemo, da ţeli sporočiti, da človeka specializacija na določeno področje omejuje v vseh preostalih ter mu preprečuje širše mišljenje. Ravno to pa povzroča npr. šolski sistem z obilico podatkov, ki spodbujajo le površinsko oz. specializirano mišljenje, in ne globokega ter razširjenega mišljenja. Specializirano znanje posledično zavre razvoj osebnosti, zlasti v mladosti, saj se oseba tako razvija le na določenem področju in posledično ne premore širšega in produktivnejšega razmišljanja. Martha C. Nussbaum v delu Ne profitu ( Not for Profit ) ugotavlja, da trenutni šolski sistem ''proizvaja'' generacije uporabnih strojev in ne drţavljanov, ki so se sposobni kritično zoperstaviti tradiciji ter prepoznati trpljenje drugega človeka in tudi njegove doseţke. Sodoben šolski sistem spodbuja tekmovalnost in osredotočanje nase ter na določeno področje. Ko gre za osredotočenost in odlično delovanje le na enem področju, bi na človeka lahko resnično gledali kot na stroj. Prav tako sta v osnovnih in srednjih šolah vedno bolj zapostavljeni humanistika in umetnost, ki spodbujata ustvarjalnost, mišljenje in edinstvenost vsakega posameznika. Prav preko teh vrednot pa se posameznik lahko razvije v uspešnejšo in napredneje mislečo osebo. Ob humanistiki lahko pomislimo tudi na filozofijo – vedo, ki predvsem spodbuja kritičen tok misli, spraševanje in dvom o določenih stvareh, dejanjih, okolici … Humanistika se osredotoča na ljudi, njihove vrednote in početje; filozofija pa predvsem na njihove misli, kar skupaj sestavlja pomemben del druţbe in vsakodnevnega ţivljenja. Karl Jaspers opozarja, da tehnični svet spodbuja samopozabo, spodbuja spreminjanje ljudi v stroje in izgubo njihovega jaza, njihove enkratnosti in posebnosti. Glavni problem modernega sveta je torej ujetost v neko rutino, v katero smo ljudje vpeti ţe od mladosti in v katero nas uvajajo različni drţavni sistemi. Če ne bomo previdni in ne bomo delovali premišljeno, bo svet kmalu poln strojev, ki le opravljajo, kar jim je naročeno, in se niti v

103