Aškerčevi asi 2022

DAN FILOZOFIJE NA GIMNAZIJI ANTONA AŠKERCA

V četrtek, 18. 11. 2021, smo na naši gimnaziji praznovali Unescov svetovni dan filozofije, vede, ki se sprašuje o bistvenih vprašanjih stvarnosti in človekovega bivanja ter neguje močan čut odgovornosti za človeštvo in za svet, v katerem ţivimo. Pri pouku smo si ogledali neposredni prenos osrednje slovenske prireditve ob dnevu filozofije z naslovom Filozofija v antropocenu , ki je bila posvečena ekološki etiki, dijaki 4. a in 4. b pa smo ob tej priloţnosti po šoli izobesili misli velikih filozofov, ki nas nagovarjajo k razmisleku o samih sebi, druţbi in svetu, v katerem ţivimo. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic in 73. obletnici sprejetja Splošne deklaracije Organizacije zdruţenih narodov o človekovih pravicah 10. decembra smo šolski hodnik polepili tudi z mislimi sodobnih filozofov in druţbenih teoretikov. Kar nekaj dijakov je sodelovalo na šolskem natečaju za najboljši esej o vrednosti filozofije in pomenu filozofske izobrazbe za sodobnega človeka. V nadaljevanju lahko preberete tri eseje in še nekaj prodornih misli, ki so jih napisali dijaki 4. a in 4. b po branju odlomkov besedil Uvod v filozofijo Karla Jaspersa, Moj pogled na svet Alberta Einsteina in Ne profitu Marthe C. Nussbaum. Samostojno misleči posamezniki so pogoj za sodobno demokratično druţbo Mlada oseba bi se morala razviti v harmonično bitje, sposobno samostojnega in kritičnega mišljenja, sicer lahko postane uporaben stroj, ki zgolj sprejema splošna prepričanja in ne razmišlja o vrednotah, o tem, kaj je pravično in kaj krivično. Svet nas vzgaja v uporabne stroje in tudi sami se počutimo kot del stroja, drţava pa nam privzgaja prepričanje o tem, da so najboljše kratkotrajne koristi, trenirajo nas v široko uporabnih veščinah, katerih smisel je ustvarjanje profita, ne pa razvoj naših osebnosti in kritičnega mišljenja. To pa v šolah preprečuje prevelika količina gradiva, ki se ga moramo naučiti, »napiflati«. Z učenjem iz učbenikov ne pridobimo nobenih globinskih sposobnosti mišljenja, s katerim bi lahko zadostili delu v nas, ki si ţeli nekaj več, ki ne ţeli biti le del sistema, ki mu je mar le za dobič ek. Tudi pretirana specializacija znanja ubija našega duha. Ţe kot najstniki, torej v obdobju, ko še ne vemo, kaj bi počeli naslednjih sedemdeset let ţivljenja, se moramo odločiti za poklic, in ta odločitev nas spremlja naslednjih sedemdeset let ţivljenja. Morda imamo srečo in izberemo delo, ki nas zares veseli in v njem zares uţivamo, če pa nimamo te sreče, lahko obupamo in se

101