Aškerčevi asi 2022-23

pomislim, koliko poguma terja to, da se človek na informativnem dnevu pred rosno mladim občinstvom vrže na kolena in v mikrofon izlije srce s priredbo Erosa Ramazzotija, se lahko Gilbertu le poklonim. A, roko na srce, pravzaprav obžalujem še marsikaj drugega: dijaška leta so enostavna takšna, da človek misli, da mu je jasno vse, a kasneje spozna, da mu ni bilo jasno nič, zato sem verjetno storil, zakuhal in izrekel marsikatero neumnost in nesramnost. Sem pa dobršen del tovrstnih spodrsljajev uspel k sreči potlačiti globoko v podzavest, zato težko obžalujem kaj bolj konkretnega. Matura Ni tako strašna, kot se sprva zdi. Sicer ne bom rekel, da sem na maturi ravno blestel, daleč od tega, a celoten proces res ni bil tako mučen, kot sem si najprej predstavljal. Sploh pa, skoraj nič ne prekaša tistega izjemnega občutka, ko učiteljici oddaš zadnji test vseh testov. Sicer te potem čaka še pet let izpitov, a vseeno … Kaj bi svetoval mlajšim učencem? » Naj drugim ne storijo tega, kar ne želijo, da bi drugi storili njim « . Morda je to malce klišejski odgovor, za kar se opravičujem, a svet (tudi Aškerčeva) bi bil vsekakor lepši, če bi se ljudje držali tega načela. V tistih (sedaj vaših) letih se človek spreminja s svetlobno hitrostjo, kot bi bil kameleon, zato sem verjetno že od prvega do drugega letnika postal nov človek, kaj šele od prvega do četrtega. Do najbolj korenitih sprememb – v smislu delovne etike in iskanja samega se be - je sicer prišlo kasneje, v času študija, a gimnazijska leta so vsekakor postavila pomemben temelj za vse nadaljnje preobrazbe. Študij Vpisal sem se na Fakulteto za družbene vede, smer kulturologija. Vedel sem, da mi naravoslovni predmeti ne gredo najbolje od rok, hkrati pa se še nisem našel v nobenem specifičnem družboslovnem predmetu, zato sem vpisal kulturologijo, ki je izrazito odprta in široka veda. Študij združuje zares široko paleto družbenih ved, od sociologije prek antropologije do psihologije, filozofije in še marsičesa, kar omogoča, da se bolj specifično usmeriš kasneje, tekom študija, ko ugotoviš, kaj te pravzaprav sploh zanima. Pri rosnih osemnajstih mi to še zdaleč ni bilo jasno. Na FDV študij ni preveč zahteven, zato nisem opazil zares bistvene razlike. Sicer sem moral na fakulteti ves čas oddajati razne eseje in seminarske naloge, kar se je sprva zdelo zoprno, a prek tega sem se naučil pisati, s čimer zdaj služim kruh. Olajševalna okoliščina je bila vsekakor ta, da me skoraj nihče od mentorjev ni silil, da cele dneve prebijam na fakulteti, zato sem se lahko

12